impf. (prez. sg. 3. slivče; pridj. akt. pl. slivkali; pril. prez. slivkajuč).
1.
a. isto što plakati I. 1. Ja sam čul … materi milo … plačuč i slivkajuč zverhu nemilošče sinov svojeh i kčeri. Habd ad 905. Lice mu žuhke polevaju suze, z kem boļ slivče, z tem boļ preša ga pritišče. Horv kal-a 39.
b. jecati, tužno se glasati u fizičkoj ili duševnoj boli. Radi bi bili svetoga opata nazad imati, ali kasno ali zavman su slivkali! Habd ad 547. Da bi bili gospon moje vračtvo potrebuvali, ne bi več tak slivkali. Nazlob 14.
2. cviliti, skičati (o psu ); usp. slivčati. Cucek … na čase zarad terbušne boli slivče. Živinvrač 218.
