f (sg. N spodoba, G -e, A -u, L -e, -i, I -um, pl. NA -e).
1.
a. isto što prilika 5. a. B (s. v. figura … prilika … pelda … spodoba … kip … obraz … vërst, figuro … obrazujem … prilikujem … spodobim … na priliku … spodobu … kip … obraz napravļam, schema … prilika … spodoba … obličaj), J (s. v. formo … priliku i spodobu napravļam, hieroglyphicum … spodoba i pelda od prilike svinske vzeta, hieroglyphicus … z mudrom spodobum i od živin vzetum na razmeńe dan, lineo … reze potežem … linujem … obrazujem … spodobu čemu dajem), P (s. v. calceus lunatus … cipeliš rogati … od Rimnanov se piše da su takove spodobe kapče imali kojemi su svoju obuču zapińali 167). Mana ni spodobe, ni farbe i figure mesne ne imal, zato im se je gńusil. Habd ad 823. Pogan … je pred ńum stal vu spodobi cucka. Starine 25, 84. Jeden je [kerubin] imal kip i spodobu muške, a drugi ženske glave. Gašp II, 503. Vse zadobilo je drugu, vnogo povoļnešu sliku i spodobu. Rob II, 80. Ar ako smo mi z ńim skup zasağeni vu spodobi ńegve smerti, tak budemo takaj vu spodobi gorestajańa z ńim skup zasağeni. Ev 143. [Jajce] nazad naravsku spodobu svoju dobi. Danica (1834) 60.
b. isto što prilika 5. b. J (s. v. effigies … obličaj … kip … obraz … prilika … spodoba). Ižmael … igrajuč se z bratcem Ižakom ńega vučil je iz zemļe i iz blata spodobe kriveh bogov delati. Matak I, 611.
2.
a. isto što prilika 5. d. B (s. v. formositas … lepota prilična … lepa obraznost … obrazitost … priličnost … spodoba … vļudnost obrazna; koń 39. … koń zvučen i lepe spodobe). Sluge, vsi kerščenici, kakove gode spodobe ili kipa, stari, mladi, bogati i vbogi, gospoda i kmeti, jesu. Vram post B, 7. Bil je Jožef lepe spodobe i obraza. Habd ad 71. [Dete] ko se rodi po zime bude dobroga stana i spodobe. Vitez kal 6. Kad bi ov bil odrasel, buduči kruto lepoga struka, a jošče lepše spodobe, bil je kruto razboren. Danica (1840) 82.
b. osoba. Gdo je ta spodoba, hoču ja znati. Zadar 25a. [Vladislav] buduči … jeden večer pod varašem Dračem … zapazi oboružnu spodobu z mečem i prestrašen počme vikati: Branete me, hoče me Vladimir. Mikl izb 51.
3. isto što prilika 8. B (s. v. analogia … jednakost … jednakoča … jednačinstvo … spodobnost … spodoba … prispodoba … prispodobčina … lastovitost … priličnost … prilika, assimulatio 2. … čudnovita spodoba, carinarius … šuplast i na spodobu grağe speļan, parabola … spodoba … prilika, similitudo … spodoba … spodobnost … priličnost, vicinia 3. … spodoba; spodoba … spodobnost … zamenita jednodušnost), J (s. v. hepatites … dragi kamen … zarad spodobe jeter … kamen jeterni zvan, similiter … spodobno … podobnim načinom … na spodobu ali priliku, similitudo … spodoba … spodobnost … priličnost … sličnost), X (s. v. par … paritas … spodoba … prilika … jednakost). Voda [i] zemļa … strašna i strahovita se videla budu i prez spodobe vekši strah dodavala, nego sada veseļe i radost. Matak I, 3. Pero najvekše spodobu ima z plučemi pri živinčetu. Danica (1835) 14.
4. isto što prilika 9. B (s. v. parabolice … na spodobe način … prispodobno … vu prilikah, parabolo … na spodobu … po prilikah govorim, similo … spodobu … priliku … kip imam drugoga; spodoba 2. s uputom na prilika), J (s. v. forma 6. … spodoba).
5. prilika 7. [Ova reč] znamenuje spodobu da kakti mi odpuščamo naše zamere našem zamernikom, tak i ti Bože odpusti nam naše grehe. Mul pos 531.
6. u svezama na spodobu isto što prilično 2. B (s. v. exemplum … ad exemplum … na priliku … peldu … na spodobu), J (s. v. effigio … obrazim … priličim … na spodobu malam); na spodobu (koga, čega), na (čiju) spodobu isto što na priliku (koga, čega) s. v. prilika. B (s. v. acerra 2. … ladjica ili ladičica na spodobu ladje napravļena vu koje se temńan dërži, alopecurus … rogoz z baticum na spodobu repa lisice, apiatus … na spodobu ili kip pčel zcifran, aquilo … mërzli sever puhnul je i zmerznul je vodu na spodobu krištala, aspidiscus 2. … cifra na ńegovu spodobu, bathmis … šuplost kosti na spodobu zdelice vu koje druga kost kakti vu stolcu sedi naslańatom, bulbus … semenito koreńe na spodobu luka češńa … ke se mogu razčesati i posaditi po sebe kakti liliumi, concha 2. … škoļka ribja … lupina puževa … i šalica ali kupica na spodobu škoļke za piliš napravļena more se reči concha, dentatim … na priliku i spodobu zubih, extubero … otečem … na spodobu herge rastem, jugamentum … vsa na spodobu jarma, lacuno … na spodobu grabe zrezavam … dubem, lambdoides … lubańe glavne odzada šev na spodobu gerčkoga slova x, pecudiarius … glumpast … neprevidļiv človek na spodobu neme živine, ptynx … zgrabļiva sova … malo ob dan se kaže što ti prav ne vidi … grabi i lovi na spodobu orla, ramex … otečeńe jajec … črev ali mezdre okolu dimja na spodobu gusečega jajca, splenium 2. … dvojverst ali trojverst zvita na spodobu slezene candra ka se na betežne kotrige meče ali kum se glava veže … vezilo … vezač glavni, synthema … kratki izgovor na spodobu zaganke, umbilicatus … na spodobu pupja napravļen, undatus … na spodobu slapov … včińen, undulatus … na spodobu vode včińen … na slape napravļen … svita na spodobu slapov zetkana, ungula 3. … oružje železno na spodobu razrezanoga kopita kruto oštro z kojem su negda mučenikom persi boke tergali, verriculatus … na spodobu mreže ribičke ali saga napravļen, virgulatus … na spodobu šibja napravļen … k prutju spodoben; kotar 4. … na spodobu hiže pod zemļum za prebivališče, prilika … prilika zmišļena na spodobu kakve stvari, slap vodeni … veliki slapi … na spodobu slapov včińen), J (s. v. pyxidatus … zhranici iliti škatuļi spodoben … na spodobu zaklopne posude napravļen). Stvori Bog človeka na kip i na obraz i na spodobu svoju. Vram post A, 106a. [Bog je rekel]: Včinemo človeka na kip i spodobu našu. Habd ad 2. Prorok Eliaš … zapazi … oblak mali na spodobu človeka od morja velikoga izhajajuči. Gašp II, 66. Dal je … Bog … človečansku dušu na kip i spodobu božansku stvorjenu. Švag I, V. Bog je stvoril človeka nevmertelnoga ter na svoj kip i spodobu je ńega načinil. St kol (1866) 179. Anicetus … papa je zapovedal da redovnikom moraju se na spodobu korune lasi rezati. Danica (1848) 93; pod spodobum kruha (i vina) kršć. isto što prilika 5. e. Pod posvetčeńem iliti podigańem oklańati se imamo Krištutšu ježušu pod spodobum kruha i vina zaderžanomu. Katek 61. Krištuš Jezuš naredil je ov šakrament pod spodobum kruha … da mi duše naše z ńim jako gusto hraniti moramo. Verh 370.
