(se) pf. (inf. spozabiti, spozabiti se, zpozabiti se, spozabit se; prez. sg. 1. spozabim se, 2. -iš se, 3. -i, -i se, zpozabi se, pl. 1. spozabimo se, 2. -te se, zpozabete se, 3. spozabe se, -iju se; imp. sg. 2. spozabi se, pl. 2. -ite se, zpozabite se; pridj. akt. sg. m. spozabil se, zpozabil se, f. spozabila se, pl. m. -i, -i se, zpozabili se; pridj. pas. sg. N m. spozablen, D m. zpozabļenomu, pl. N m. zpozableni, zpozabļeni; ptc. perf. sg. N f. spozabivša se; pril. prez. spozabeč se, spozabeči se, zpozabeči se; pril. perf. spozabivši se, zpozabivši se, spozablivši se).
I.
1. isto što pozabiti I. 1. J (s. v. abeo 15. … zpozabļenomu postati … vu zpozabļeńe dospeti). To činihu i drugi nebeski sveci koteri tak su se na ovom svetu tersili živeti da bi se iz smerti ne spozabili. Nadaž 16. Dapače berže li se telo vu zemļu postavi, taki se za mertvoga spozabi, tak da ga nigdar ne bi bilo. Švag I. 208. Kajti sem spoznal da se oni nit z mene ne pozabe, nit ja ńih zato spozabiti neču. Fricek 3b.
2. isto što pozabiti I. 2. Navčil se je neboļe trpeti, ali nigdar iz svoje dužnosti spozabiti. Velikov 94.
3. isto što pozabiti I. 3. On koj … ńim prepisal [kiselu vodu je] je spozablen iz ovoga istoga preopominańa. Lal vod 52.
II. refl. ~ se
1. isto što pozabiti I. 1. J (s. v. indecoctus 2. … neprebavlena bol iz koje se ne moči spozabiti). Devica i Mati, daj mi da se ztebe nigdar ne spozabim. Habd zerc 570. Z Bogom i ti, draga, ostaj, spozabit se, ah prosim, z mene nemoj. Popevke 201. Iz prešestneh let žitka našega spozabiti se ne moramo kak smo … vu mladosti naše živeli. Zagr IV, 46. I ako ti kada sreča posluži, ne spozabi se iz osloboditelice tvoje Marie. Zriń 53. Rodbina i detca berzo se z tebe spozabiju kada te samo pokopaju. Verh 331.
2. isto što pozabiti I. 2. Vladislav … zpozabivši se z Boga svojega, odstupi iz puta roditeļov svoih. Vitez zor (1699) 21. Zarad pomenkańa nazveščańa i poslušańa reči Božje [ļudi] … zvekšinum zdivjali, iz vere … se zpozabili i na bludnost tursku obernul jesu. Mulih prod 212. Ne spozabi se niti se ne odvračaj od rečih mojeh vust. Krist žit I, 261. Ńegva tovarušica, spozabivša se iz svoje zakonske vernosti, vodila je … lebudno živleńe . Danica (1840) 82.
3. isto što pozabiti I. 3. Persten načinivši Devica Maria, dala [svetomu Alanušu] je … da bi se nigdar ne spozabil s pobožnosti rožnoga marianskoga venca. Habd zerc 415. Nikak spozabiti se ne mogu iz jakosti kraļa Aleksandra Macedonskoga. Švag I, 32. Duh … govori: Ah, malosrdčni, tak ste se spozabili da Bog sreču ļudih neprestance ravna? Mikl huta 3.
4. isto što pozabiti I. 4. Nigdar ne pozabim kaj mu je včinil. To anda drugo ne znamenuje kak da ti nečeš da se Bog z grehov tvojeh spozabi. Verh 271.
5. u svezama iz človečanstva / vrednoga držańa ~ se postati nečovječan, nehuman. J (s. v. exuo … zevsema nečlovečen je postal … iz človečanstva iliti vrednoga deržańa zevsema se je spozabil); ~ se od / iz dobročinstva isto što pozabiti se iz dobročinstva s. v. pozabiti. Zapovedal je [Bog] blagdan i dan godovni obsluževati … iliti koje zlameńe zvunešńe … učiniti koje bi dobra prijetoga spominak … u sercu človečanskom, koje se lahko spozabi od dobročinstva, obderžalo i pozabiti ne dalo. Bel prop 90. Ja ti obečujem … da se neču moje živleńe iz dobročinstva tvojega spozabiti. Krist anh 235; ~ se iz milosrdnosti prestati biti samilostan, blagonaklon, sažaljiv. Zveršavajuči pravicu, ne spozabi se iz milosrdnosti. Verh 69; ~ se iz opšanosti prestati se nepristojno, uvredljivo, podrugljivo ponašati. Spozabiti se iz obšanosti ni jeden čin koi bi visel iz naše voļe. Matak I, 490; ~ se iz sebe isto što pozabiti II. 3. S. Peter na one gore Taborske tak se je sam iz sebe spozabil da za ono vekovečno veseļe ni več mislil. Zagr IV, 200; ~ se z tuge isto što pozabiti se z svoje tuge s. v. pozabiti. Slatka mati Ježuševa, koja si se žaluvala gda Šimeon profetuva da te muka sina tvega žuhkim mečom hoče prejti, naj se z ove spozabiti tuge. Mil vert 78.
