(se) pf. (inf. spoznati, zpoznati, spoznat, spoznati se, zpoznati se, prez. sg. 1. spoznam, 2. -aš, zpoznaš, 3. spozna, zpozna, spozna se, pl. 1. -amo, 3. -aju, zpoznaju, spoznaju se; du. 3. -sta; imp. sg. 2. spoznaj, spoznaj se, pl. 2. -jte; pridj. akt. sg. m. spoznal, zpoznal, spoznal se, zpoznal se, n. spoznalo, zpoznalo, f. spoznala, zpoznala, pl. m. spoznali, zpoznali, spoznali se, zpoznali se; pridj. pas. sg. N m. spoznan, zpoznan, n. spoznano, f. -a, G m. -oga, f. -e, zpoznane, A m. -o, zpoznano, spoznato, f. zpoznanu, L m. spoznanom, I f. -um, pl. N m. spoznani, D m. -em, A m. -e, n. -a, f. -e, zpoznane; ptc. prez. sg. N m. zpoznajuči; ptc. perf. sg. N m. zpoznavši, f. spoznavša; pril. prez. spoznajuči, zpoznajuči, spoznajuč; pril. perf. spoznavši, zpoznavši).
I.
1. shvatiti smisao, značenje (čega), doći do (kakve), spoznaje, otkriti; saznati, razumjeti, promisliti. H (s. v. spoznan … spoznana … spoznano), B (s. v. ago 4. … za diku vzeti … zpoznati, animadverto … v pamet jemļem … spoznavam … spoznal sem … spoznati, attento … hteti spoznati kojega veru … ili skušavati drugoga kakove je vere … probuvati veru drugoga, cognosco … spoznavam … spoznal sem, colligo 4. … spoznavam … razumevam … kaj god spoznati ali prieti od koga, comprehensus … priet … razmen … spoznan … spoznati i prieti kakvo duguvańe, constat … očivesto … očito je … znano … spoznano, degusto 4. … zezvedam … zkušavam … spoznavam … spoznati koga, deprehensus … v pamet vzet … spoznan, experientia … kruto vešč ili koi je vnoga kušal i spoznal, experior … kušam … izkušavam … spoznavam … čutim … spoznati iz nekoga nekaj, percognosco … zveršeno zpoznavam, persentio 2. … zpoznavam … nekaj zpoznati, perspicio … samoga sebe zpoznati … premisliti, recognitus … opet spoznan … izpoznan, recognosco … ļubav čiu proti sebe spoznati … spoznati iz koga kaj, spectatus 3. … vešč … zkušan … zpoznan … zveršen, tactus … po dotekneńu nekaj spoznati; oko … oči … zpoznati iz očih), J (s. v. leo … iz jednoga druga ali iz česa maloga vnoga i vekša spoznati … prevideti … razumeti … preceniti, praesagus … prečuteči … pervo zpoznajuči … dojduča v pamet jemļuči … povedajuči … znamenujuči, probatus … dobro zpoznan … zkušan … probuvan), X (s. v. pario … expertus … zpoznan). Ništarmeńe prez reči i Pisma svetoga ne mogo se ta sveršeno od nas ni spoznati ni razumeti, nego po vere. Vram post A, VI. Oh, kada bi ja sam sebe pravo spoznal. Zrin tov 70. Vsaki pametni spoznati more da duša človečanska … preštimano telo čini. Zagr I, 153. Razbornoga mudrost je spoznati svojega puta. Krist žit I, 290. Pravica, deci, kak bi rekli sveci, tak je kak tamjan med vražnjimi pezdeci, spoznaš pravicu vre bogci su mrtveci. Krl 50.
2.
a. steći iskustvom, iskusiti, iskušati, prokušati. B (s. v. expertus … jezero pogibeli skušal … spoznal … podnesel … spoznana krepost; človek 15. … človek vu vnogeh stvarih kušan i spoznan), J (s. v. imperitus … nezpoznavši … neznavši … neznajuči … nezpoznajuči … ki nikaj ne videl niti zpoznal, periclitabundus … vu pogibeli buduči … kušajuči … zpoznati hoteči … probujuči). [Oni] dobrotu ńegovu spoznaju očivesto, koteroga vezda … v terplejne dobrom i v žitke svetom ne hote sercem … spoznati i nasleduvati. Vram post A, 6a. Ne se bil … navučil delati … zbog česa vnogi glad mora spoznati. Magd 89. Pastir suze toči ter milo zdihava, žalost spoznat moči vu ke serdce plava. Mal neb 5. Peter hotejuči jedno leto spoznati napredek vu terštvu, kupil je blaga za 800 rańiški. Šil 165. Erfahren … (Erfahrung durch sich selbst bekommen, versuchen, selbst finden) kušati, skušati, spoznati. Krist anh 97.
b. osjetiti; doživjeti, naslutiti. Lehko spoznaš kak ti se je na ovom svetu veseliti se potrebno. Habd zerc 28. Betežnik, spoznajuči približavati se skradńa vura, ruke začel je kušuvati puščeniku. Fuč 88. Telo i kerv Gospona našega Ježuša Kristuša … z nijednem čuteńem zpoznati ne moremo. Mul šk 321. Kad spoznaš da je hrana na mesto došla, i lehkeši je od ńe želudec, onda lezi. Danica (1835). 4. Človek je ne spoznal Nature još dosti. Krl 106.
3.
a. raspoznati, razabrati, prepoznati (što); razlučiti. B (s. v. pernosco … kruto … dobro … očivesto poznavam … prav zpoznavam … ļudih šege iz obraza zpoznati), J (s. v. ludus 7. … zpoznal sem ciganiu i vkańuvańe tvoje). Jaj vsakomu onomu ki nepravicu, pravicu znajuč i spoznajuč, čini. Vram post B, 210. Ne spoznal … kulika je ta slava. Bel prop 53. Po čem se spozna on od nime stvari ki si hotenoma vas razum pokvari? Zrinski 39. [Oni] iz oprave išču preštimańe ne hotejuč spoznati da vrednost oprave ne ńihova, nego meštrov … koteri zetkali su materiu. Kerč najvr 4. Lesica spoznavša oroslanovu šegavost ostane pri vulezu jame stoječ. Krist bas 47. Jajca friška i čista spoznaju se ako proti svetlosti oberńena čista se vidiju. St kol (1866) 154. I da vrag ne spozna: gdo kmet je bil, a gdo je bil plemič! Krl 82.
b. prosuditi, procijeniti, zaključiti (što o komu / čemu).B (s. v. sal … vnogo vaganov soli človek mora z drugem zbuzati prede neg ga more spoznati; obličaj … zpoznati je človeka iz obličaja kakvoga je serca, zpoznavam 3. … iz toga je zpoznati), J (s. v. paratus … suproti sreči i nesreči zevsema pripravnoga … objačenoga i oboružanoga zpoznal jesem). Pohoğeńe [ovo] vučinila je Maria … ne da bi istinske spoznala reči od angela Gabriela zgovorjene … nego hotejuči [Jalžabeti] podvoriti. Gašp I, 29. Poglavarstvo … vračeńe živine … vu horvatskom jeziku veliku potreboču spoznalo i žeļu takovu na vsaki način priskerbeti očituvalo je. Živinvrač V.
4.
a. zamijetiti, zapaziti, primijetiti, opaziti, uvidjeti. Peldo vsagdeńu imamo gda roža ali kakov drugi cvet ostali pervļe nego se od človeka vidi, duh ńegov spozna se i prime, tako i ov slepi pervļe spozna nego očima vide. Vram post A, 60. Kada bi jur videli Filišteji i spoznali … da su nemoguči pritič ili gangu iztomačiti … žene su se ńegove prijeli ovako je govoreči. Bel prop 69. Kada pisec svoju knigu bi bil doveršil i ńu na štampu nakanil dati, spoznal je da … preveč velika bi bila. Lal vod 6. Spoznavši ov vitez da mu vse ńegovo izpričavańe … nikaj ne hasni, povdal se je na voļu vojvode. Danica (1840) 87.
b. čuti, saznati, doznati što, biti obaviješten o čemu. I osta dete Ježuš v Hieružaleme i ne spoznasta roditela negova. Vram post A, 37. Stanovniki države primorske poradi pravic lovine prepisane naredbe spoznaju i poleg takoveh sebe ravnati imaju. Zak lov § 0. Odideju anda v palaču, gde je ńe Hartvig čakal, i spoznaju očivesto da se je na dugo čekańe serdil. Zriń 10.
c. vidjeti (koga).[Katra] je serdita i jalna, vu tom ju je [Lukaš] spoznal. Starine 25, 74. Nigdar žalostnejega spoznali te jošče nesmo, nego kada prošen voļe onoga ispuniti nemreš, koteri k tebe vutekuje se. Kerč živ X.
5. dokazati, pokazati (što).Jalnost se i krivica listov, koteri su jalno i krivo spravļeni na valovanje spolov podverženih, z vetakovoga dugovanja spozna. Perg 132. Biškup hotevši to očito spoznati, rekal je popu da je da hoštiju neposvečenu. Bel prop 58. Da greh je jedna kača, to se spoznati more iz čemera koi … zavdaje tuliko pogibelneše rane kuliko se meńe videti mogu. Zagr I, 41. Lalič … za spoznano derži da rana po steklomu cucku zrokuvana … ne boli. Lalič 2.
6.
a. istražiti, ispitati, proučiti, doznati. J (s. v. peritus … ki je vnoga videl … čul … zpoznal … … človek koi je vnoga kušal … spoznal … čul i videl). Tuğe poželeh ja zemļe zpoznati zasičen domače ne htevši gledati. Jurj 119. Da bi bil odrinul [kamena] (kak žeļa je človečanska skrovneša spoznati), [s. Pavel] nuter vleze. Gašp I, 265. Gledati mora se je li marše pravu ali nepravu kerv šči. Ovo za spoznati naj se scalina vzeme. Lovr ker 76. Glasoviti ladvar oto Kotzebue … tri leta na morju je sprevodil i naravu živine ove obilneše spoznati zadovoļnu priliku je imel. Danica (1834) 61.
b. steći znanje (o čemu), naučiti (što).[Detič] kad spuni leto, ako vu druge orsagov i provinciah varaše zbog zroka meštriu zveršeneše spoznati ali jezike navučiti se, oditi bi hotel, vzemši oproščeńe od gospodara … slobodno oditi more. VZA 16, 311. Iz ove pripovesti tovaruši spoznati budu mogli kak žalostna posledja zrokuje preveč lehko veruvańe i nerazložna sumļivost. Mat gen 2. To od zvanskoga lica poslov mojeh … ja iz navučańa let tulikeh spoznal jesem. Domin IV.
7. upoznati (koga); prepoznati (koga).J (s. v. familiaris 2. … z kem spoznan … poufan … slobodan). Na ovom sviete je [Ježuš] bil i ov sviet po ńem je stvorjen i ove sviet ne ńega spoznal. Vram post A, 55a. Spoznala je [žena] tovaruša drugoga neg je pervo štimala pokedobe on … stergnu meč. Habd zerc 446. Ńega z sestrum ńihovum spoznanoga i tak buduču sreču ńegovu vučiniti hočeju. Velikov 90. Moraš mi povedati gdo si? Oh! Zakaj mi preči ova tmica da te spoznati ne morem. Zriń 42. fig. O, prokleta vura, da si me spoznala, i tolnač ovakov kada si mi dala! Popevke 193.
8. upoznati se tjelesno, puteno (o muškarcu i ženi).B (s. v. cognosco 4. … pro concumbo … i ne ju spoznal). Dopelavši sveti Jemrih domov ženo, ne spoznal ńu telovnim spoznanjem, oba čistoču priesta i zderžasta. Vram post B, 112. Jožef je ne spoznal doklem ne rodila sina svojega pervoroğenoga. Habd zerc 184. Blažena Devica Maria čujuča pozdravleńe arkangela Gabriela da hoče sina poroditi … rekla je: Kak bi to moglo biti, o sveti angele … ar muža nisem zpoznala? Švag I, 183. Ona [s. Klara] … bila jest … devica pred porodom, ar muža nigdar ni spoznala. Gašp III, 451. Begatten, sich … (die Begattung der Menschen) spoznati žensku, mušku glavu. Krist anh 87. Kajti si čistoču ļubila i po smerti tvojega muža nesi drugoga spoznala, zato je tebe ruka Gospodńa objačila. Danica (1846) 92.
9.
a. prihvatiti, priznati (koga / što) na temelju objektivnih, nepobitnih činjenica. B (s. v. suscipio 3. … dete za svoje zpoznati). Krištuš kojega Otec Bog nebeski za sina svojega spoznal i vsemu svetu je valuval govoreči. Mulih prod 2. On [tvoj otec] tebe bude poznal … ar si ńemu tak spodoben da te vsi ļudi za ńegvoga sina spoznaju. Mat gen 50. Zmed vseh apoštolov je peter pervi vu Ježušu spoznal ńegvo božanstvo. Krist ap 3.
b. priznati, prihvatiti koga za obavljanje kakve dužnosti. B (s. v. rejicio 3. … pričam se … ne privoļujem … ne spoznati koga za sudca). Longobardi … Helmekilda ne hteše za kraļa spoznati. Habd ad 650. Rimski cesar vu Carigradu caru turskomu, prez titutluša kraļa jeružalemskoga nazveščen, za cesara je bil spoznan. Prid kron 21. Orsag ov ne samo spoznal ga je za svojega po Indigenatu nego i dal mu časti [Jožefu Sermageu]. Kerč dužn 12.
c. prihvatiti, primiti, priznati (o Bogu).Človek da Boga zezna, spozna, diči, hvali i služi ńemu stvorjen jest. Vram post A, V. Nečeš li i ti reči da nigdar veče nečeš drugoga Boga zvana ńega spoznati? Bel prop 51. Blaženi … ki žele i skerbe se da vsi ļudi Boga zpoznaju. Mul šk 437. Vu jeruzalemskoj cirkvi je [Ježuša] Simeon starac vu naručaj prijel i spoznal za svetlost. Ev 202.
10. odlučiti; potvrditi. J (s. v. videor … odlučil sem i za dobro spoznal da ti pišem). Gospon Gregurič … je spoznal svedoku za trude rańških osem dati. VZA 6, 229. Reči popravļene ali pridane moraju se po šekretaru poleg podpiska za takove spoznati. Domin 68. Vsi dugi i vsa posuğevańa na ime kraļice ili Don Karla učińena imaju se spoznati i deržati za pravi dug špańolski. Nov horv 59a.
11. priznati, ne zatajiti, reći što. [Gospodin] je svoje mišleńe ili nakaneńe svetomu biškupu očituvano spoznal. Gašp II, 153. Eingestehen … valuvati, ne tajiti, spoznati. Krist anh 94.
12. u svezama za krivca spoznan kriv; optužen. J (s. v. sons … za krivca spoznan); za pravičnoga spoznan oslobođen, slobodan, proglašen nedužnim. J (s. v. absolutus … osloboğen … prost vučińen … odvezan … odriešen … on je od suda za pravičnoga zpoznan … prost vučińen); za vrednoga ~ (koga) cijeniti, prihvatiti (koga) na temelju vrijednosti, znanja, sposobnosti. [Detič] ako bi stranski bil, ako svoj pošten list zverhu navuka svojega biaruša ne preda i za vrednoga se ne spozna … vu društvo i pajdaštvo detičev … zapisati se nemre. VZA 16, 311; za zlo ~ isto što kuditi I. 1. Mißbilligen … kuditi … za zlo spoznati. Krist anh 119.
II. refl. ~ se
1. uvidjeti se, razabrati se. B (s. v. cognosco … spoznavam … spoznal sem … spoznati se, profiteor … dužnikom se valuvati … spoznati se dužnika).
2. upoznati se (s kim / čim).B (s. v. familiaritas … vpriateliti se s kem … osebujno s kem se spoznati; zpoznavam se krivca … 2. zpoznati se z kem s uputom na znan), Ja bi se rad z ńim spoznati. Vitk 205. Ostale moje peneze dal [sem] vu jedno … pajdaštvo i spoznal sem se onde z tvojum materijum. Velikov 62. On koji imetek ima … spozna se z pajdaši koji stola ńegovoga priateli postaneju. Krist blag II, 275.
3. isto što spoznati I. 8. Kada se muž i … žena dogovore da svoga tovaruša ali tovarušicu hote zkončati zarad koje se vezda ne mogu vzeti … tak se ne mogu vzeti akoprem se pervo toga nesu zpoznali iliti lotruvali. Mul pos 1240.
4. priznati svoj grijeh, krivnju. [Nebeski gospodar] grešnike čaka da bi se spoznali i spokorili za grehe svoje. Zagr IV, 155.
5. poznati se, očitovati se po komu / čemu; biti po kome / čemu poznat. Pred smertjum nikoga ne hvali , ar se človek iz svojeh sinov bude spoznal. Danica (1839) 7.
