| strčati | impf. biti, izdvajati se iznad podloge, stršati; usp. pučiti2. B (s. v. prominens ... van sterčeči … van pučeči), P (s. v. muricos … četverovuglati oščipi železni koi se proti nepriatelu po zemļi posajaju dosta na gustom i kak goder kojega po sebi oberne vsigdar jednim roglom gori sterči 362). |
| štrčati | B (s. v. rufian … rufiani … ki za nepoštenemi ženami šterču). |
