(se, si) pf. (inf. vzeti; pridj. akt. sg. m. vzel; pridj. pas. sg. N m. vzet).
1. . H (s. v. list kem se valuje da je kaj na posudu vzeto, slobodno mesto … s koga se vzeti ali oteti nigdor silum ne sme), B (s. v. adscitus … priet … vzet k sebe … pritovarušen … pripajdašen, adventus … velimo takaj advent … kada se pak pričińa vzemi iz ovoga veržuša … ar ako svetek S. Catharinae vu petek dojde takvu sobotu se počne … pri večernice … ako pak dojde vu sobotu na osmi dan počne se stoprav, aequum … pravo je … je kaj svojega zadobiti … vzeti i kaj je pravo bilo odnesti, aeri diruti milites … zovu se oni soldati ili plačni junaki koim je plača radi kakove obšanosti vzeta, ago 4. … za diku vzeti … zpoznati, appono … je si iz dogovora otužitela vzeti ali priložiti, arripio … je vzeti ali popasti priliku … zbantuvati ali oskruniti, asylum … neoskruńena Cirkva … da se nema z ničim oskruniti i da se iz ńe nikaj nema silum vzeti … neg da je zevsema kak se posveti slobodna … sveto mesto, bigamus … muž druge žene … dvojženec ili koi se je dvakrat ženil t. j. ki je imel dve žene … kak i on koi je vdovicu vzel ali takvu koje je divojačtvo dobrohotno ili silum vzeto, caeco … slepim … oslepļujem … vid jemļem … vzimļem … vzel sem … vzeti svetlost očem … oči zbadam … zbol sem … zbosti … zrak sunčeni grabim … kratim očem, capesso … jemļem … vzel sem … vzeti k rukam ali v ruke vzimļem, circumluvio … naokolu poplavleńe … oplavleńe … gda nagel potok razleje se i med se vzeme falat kakve zemļe … poļa i ter ju obteče, commeatus … sloboščina ili sloboda oditi i na rok dojti … vzeti slobodu odhajańa, deprehensus … v pamet vzet … spoznan, duco 3. … pričetek vzeti iz kakve stvari, Prometheus … muder človek znajuči dobromu tolnaču hasen vzeti, provincia … 2. čast … čini kaj je tvoje časti ili kaj ti je zapovedano … tešku čast na se vzeti, raptus … zgrabļen … zmekńen … silum vzet … vzeto divojačtvo, receptus … vzet nazad med purgare, septem … sedem gostov čini radost … vzemi devet bu obšanost; i … ova vzemši v pamet lëhko reči najti budeš mogel, sin 15. … sin tuji za svoga vzet), J (s. v. exceptitius … van vzet … snet, ectypus … napriličen … iz prilike ali figure kipa zrezanoga ali štampanoga vzet ali izmalan, hieroglyphicum … spodoba i pelda od prilike svinske vzeta, hieroglyphicus … z mudrom spodobum i od živin vzetum na razmeńe dan), P (s. v. ruma … cecek … put … putańek ili vu živini nekvi tak pitomi kak zveri perva stran kakti želudca odkud zopet hranu vzetu preživaju i vu želudec nuterńi prebavļaju 440). [Oni] skup vzeti načińaju večnicu kraļevsku. Domin 75. Kak se imenuju tri božanske peršone skup vzete? Tri božanske peršone skup vzete imenuju se presveto trojstvo. Katek 9. Najda skup vzemeju velike slove … ter onda je naj prečteju. Lovr ker 44.
2. u svezama otužitela ~ ali priložiti v. priložiti; ~ (koga / što) na / pod (čiju), skrb v. skrb; na se ~ uzeti na sebe, preuzimati. Iz pelde apoštolskeh ļudeh ki su ov trud na se radi vzeli i vnogo let veselo podnašali. Mul šk 2. Zagledavša angela [Devica se] prestrašila … zbog spodobe mladenca koju on na se je bil vzel. Krist žit I, 10. I kada komu bilo zato žal, sam bi na se zel se pošalice. Kov tisk 80; ~ (si) priliku v. prilika; ~ (koga) za sina v. sin; za kčer ~ v. kči.
3. izr. na / v pamet ~ / vzeto v. pamet; k rokam vzeti (koga) lišiti slobode (koga).Mi gore imenovani prevedno prigledavši dasmo vet list … da ako bi ta kmet kamo prošal z vetem listom da je [knez] slobodan za ńim pojti i k rokam ga vzeti kako svoga krivca. Listine (Gredice) 289; vzeti prek ruk v. ruka.
