Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

k

prep. s dativom; usp. g.
1. označuje cilj prema kojemu je usmjereno kretanje.
a. cilj je što konkretno (mjesto, predmet, osoba).H (s. v.  betežļiv, k), B (s. v.  abaton, accredo, accubitorius … vsa ona koja su k ležańu … k sedeńu … k sedališču i k naslańańu prikladna, admissura, aggredior, amnites, anchora … železna mačka … koju mornari ili brodari vu morje meču … da ladju ili brod dërži i takaj gda pristaju k bregu, apostata 2. … odbega soldat koi od svojega kapitana k nepriatelu pobegne, apostema, appulsus … pripeļan k kraju … pristrančen k bregu, assessor … vsaki on koi vu pravde sedi da vkup sudcem sudi ili koi k pravdenomu stolu seğu … koji k jestvinam seğu, aurora, averto, caprimulgus … kozodoj … kakti tat zna v noči k kozam prileteti i ńe posesnuti, carina … doplavale su k brodišču ladje, de, decumanus … decumanus limes … vu tersju obërhšje zove se od izhoda sunčenoga k zapadu koja kotare, delatus … od Boga k nam donešen, menianum … čardačic … gančec z hiže k vulice zpeļan, palmo … dlan k dlane pritiskam, recumbo … k stolu sedam, repotio … posvatba … drugi den svatbeni ki se obderžava pri mladožeńe … povraček na sedmi den snehe k roditelom, urinaris … k scaline slišajuči, virgulatus; k, primičem … primikavati se k luckomu stolu, pristrančujem … pristrančiti k bregu ladje … pristrančiti lojtru k zidu), J (s. v.  accedo, adeo, adjaceo, advolo, aedilitius, allabor … pripadam k čemu, decumbo … k stolu sedam, solum … mesto vu morju gde se na železneh mačkah ladje zaderžavaju kada se k bregu morskomu pripeļati … ne mogu), P (s. v.  uncus … pehar koim se voda vleva ali k vinu prileva 937). Da bi bil Šimeon blagoslovil rojenike Ježuševe, oberno reč k Mariae. Vram post A, 23. Od tebe potok dole k mene teče. Habd ad 788. Ja vsem koji meni pobožno služe, hoču … k ńim pristupiti i ńe razveseliti. Gašp III, 7. Jandraš je najperveši videl Ježuša i k ńemu je odpeļal svojega brata Petra. Krist ap 3. Retko je grmje se stisnulo k zemlji. Domj kraj 3.
b. cilj je apstraktni pojam. B (s. v.  urgeo … primarjati sluge k delu), J (s. v.  Penelope … van izgleda, čes obloke, napija se, ļubav kaže, misli kad če po snoboke, k tomu svoj čern obraz maže). Vuči nas naš Zveličitel od mladosti k onem iti ka jesu dobra. Vram post A, 4. Da bi … mogli se vernuti … k pokore. Magd 52. Vu dobrih školah privučaju se detca k pazlivosti. Čt kn 21.
2. označuje smjer u kojem se tko ili što nalazi, komu, čemu je što namijenjeno, usmjereno. B (s. v.  accubitorius … vsa ona koja su k ležańu … k sedeńu … k sedališču i k naslańańu prikladna, aggero … k čemu nosim, ago … štenge ali lojtru k zidu priložiti, agnatus … priporoğen … veli se vse ono kaj se zna prirasti ali k telu človečemu … k beštiam … ali k drevu, alligo … nekoi mladenci tak su privezani k hotnicam ili kurvam da skoro od ńih nigdar ne odhağaju a nekoi k pianstvu, anchoralis … vse kaj k mačke železne ili k sidru sliša, arcubalista … luk kakti puška odzada napravļen da se more k persam pritisnuti, attraho … pritegnuti ili privleči koga k sebe, Bacchus … k vinu vodu primešati ili vino z vodum mešati, cetarius … kaj k lovleńu velikeh rib prodavańu ali k ribičem sliša … stacun ribji, conditio … privoļiti k pogodbe …pristati obečańu, contendo … ze vsum voļum tersiti se … k čemu, continuatus … nočni k dnevnomu sklopļen posel, convenio … ne priklada se to k svadbe, curulis … vse kaj k kolam spada, discumbo … sedam k stolu … sedati k stolom … ali kak stari ļudi legam k stolu, ephippiarius … kaj k sedlu sliša, prodenses … vuže z kojem se perva stran ladje k bregu pripińa, putatorius … kaj k rezańu sliša, recumbo … k stolu sedam, rhetoricus … k lepomu govoreńu slišajuči, numella … k oberlinu pripeti, physes … rezano kameńe k pravomu spodobno, saritorius … k pleveńu … k kopańu … k snažeńu slišajuči … činiti pleti, satarius … k setve slišajuči, studium … priložeńe k čemu, vervactum … zemļa vu protuletje zorana k jesenske setve; dober je na to … priklońen k tomu, oprava … oprava lepo k telu priložna je, prisega … k prisege primorati, prilažem … priložiti lonec k ogńu, prilažem se … priložiti se k drugoga voļe, sedam … sesti k stolu, tati … ki se primeču k stolu da bi kaj omeknuli, veslo … sofica na ke veslo stoi … k komu se veže… prostor med soficami), J (s. v.  decumbo … k stolu sedam, discumbo … k komu sedam … k stolu posedam, ephippiarius … sedlen … kaj ide k sedlu, frenum … koga k čemu primorati, lenonius … k nepoštenomu teloterštvu spadajuči, lenocinor … k ļubavi nagovarjam, linearis … potezni … k potezom spadajuči, obstetricius … k pupkorezni babi spadajuči, transeo … k drugoga voļi pristati), P (s. v.  arcus balistanus … luk železni ali ocelni iz kojega se more kakti iz puške k licu pritišńenim zmeriti 353, echeneis … riba koja se tak pripije k ladji da ju i vstavi 1007, strophium… zastor za persi kojem se pokrivaju i k ńim pripińaju 176), X (s. v.  laboro … adlaboro … k delu pripomažem, populus … popularitas … prilizavańe k občini). Je k te žene rečeno: Budi tebe kako hočeš. Vram post A, 68 a. Opomenek k oveh knižic ogovorniku. Habd zerc (opom. Jožef … k ńim [bratom] z suznemi očima obernuvši se rekel [je]. Matak I, 9. Ovde sveti Martin … je bil na tuliko oslabel da je vse tek k jelu bil pogubil. Krist žit I, 164. Kasno je popoldan iti k maši. Krl 104.
3. označuje komu ili čemu se što daje, dodaje. B (s. v.  adlacrymo … suze k suzam pritačem, adscitus … priet … vzet k sebe … pritovarušen … pripajdašen, affingo … veli se kad i drugi kakvi falatci se k čemu prilažu, agnatus … veli se vse ono ka se zna prirasti ali k telu človečem, k beštiam, ali k drevu koje drugač natura sobum ne donaša: kakti štest përst … tretje vuho, angaria … zove se vožńa koju muži čine vozeč oružje i ostala ka su k vojske potrebna, argentosus … k čemu je srebro primešano, corono … k jednomu listu po tri pripleču, exaggeratio … nadometańe k nasipu, pampiniformis … k tersovomu listu spodoben, parergon … pridavek k delu zveršenu  tisk. zveršemu radi cifre … kot malar ako prida k kipu pticu,  salus … pripisati zdravje k komu, subnecto … k nečemu nekaj priplesti; mera … pridav k mere, pribrajam … pribroiti koga k priatelom, pripišujem … pripisati koga k varašu), P (s. v.  mantissa … pridavek … dodavek … priveržek … k meri ali zverhu mere 675, momentum … kakov god akoprim najmańi pridavek k vagi 675). Dal [mu je Bog] tuliko k tomu znańe kuliko je bilo potrebno na ravnańe vsega stvorjeńa. Habd ad 25. Mi neprestajno vsaki dan grehe k grehom … pridajemo. Matak I, 2. Kaj ļuctvo k tomu je reklo? Cepel 173.
4. s riječi na koju se odnosi označuje vrijeme, rok u kojem se što događa, vrši. B (s. v.  sabbathicus … sobotni … mirodnevni … mirodnevna … mirodnevno … k dnevu počinka slišajući … sobotno ili počinka leto … pri Židoveh je bilo sedmo … tj. osloboğeńa ili od službe odpuščeńa leto … put sobotni). Zavsema tak kasno k noči jošče ni bilo. Rob I, 104.
5. u svezama (biti) (pri)spodoben ~ (čemu) biti nalik, sličiti (čemu).B (s. v.  baeon … ribica k glavaču spodobna, cestrum …riba morska i potočna prispodobna k balene kļunasta, chelidon … merkač riba morska prispodobna k hobotnice, cochlea … kamenci potočni obli prispodobni k pužine, descendo … prispodoben je k jacintu ov dragi kamen, sargus … morska riba k somu prispodobna, sesilis … trava k šafranu prispodobna, squilla … fela ribe morske k raku spodobne; cipäl … skočac morska riba spodobna k klenu ribe potočne, jednorog … ostalo truplo prispodobno k paripu); k desne ruke nadesno, desno. H (s. v.  k desne); pridańe k neprijatelu v. pridańe; priličen ~ istine v. priličen.

ka

konj. od kad (možda tisk. pogreška)isto što gda II. 1. [Margareta] veli da ka je najzada mraz bil da su ga … napravili. VZA 4, 116.

kabal

m etim. v. kabel.
1. isto što kebel 1. B (s. v.  s uputom na kabel).
2. isto što kebel 2. J (s. v.   modius).

kabala

f (sg. N kabala, G -e tisk. cabule Mal kab 10, A -u) hebr. kabbala; davanje kratkih odgovora (ponekad s pomoću mističnih brojaka)na raznovrsna pitanja (u knjigama).Kabala – to je na vsakojačka pitanja kratki ter prikladni odgovori … dani. Mal kab 1. Drugi druge načine potrebuju koje ja zbog kratkoče ostavļam … jednu za hasnovito morebiti zabavļańe kabalu ili skrovno čez broje na pitańe odgovarjańe prilažem. Mikl izb 186.

kabanica

f grč. (iz perz.)kabades; odulji ogrtač, kabanica; usp. kontuš. J (s. v.   epitogium).

kabel

m (pl. G kablov) isto što kebel 2. (i ista etim.). Kuliko si ti dužen gosponu mojemu? Odgovori [dužnik]: Sto kablov pšenice. Gašp III, 824.

kabinet

m (sg. G kabineta, A kabinet, pl. L -eh) fr. cabinet; radna soba; službena prostorija; usp. gabinet, kavinet. Nepokojno neki v kabineteh sede. Mal isp II. Kada on iti hoče, prihağa iz kabineta car z dvorjaniki svojemi. Strel 63.

kabinetni

adj. (sg. A f. kabinetnu) etim. v. kabinet; isto što kabinetski. Dvorske novine … zaderžavaju kraļevsku kabinetnu zapoved. Nov horv 53.

kabinetski

adj. (pl. A n. kabinetska) koji se odnosi na kabinet; kabinetski; usp. kabinetni. Skup (vu šlafroku, šlafkapi, vu palicu se opirajuč … dojde čez kabinetska vrata). Odv isk 9.

kablič

m dem. od kabel; vjedro, kablić. J (s. v.   situla).  Kübel, zajmač, kablič. Nem jez 33.

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU