Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N m. pisni, n. -o, f. -a).
1. isto što pismen 4. B (s. v.   scriptorius).
2. isto što pisan 1; u svezi tkańe pisno šarena tkanina. B (s. v.   tkańe).

f isto što pisarnica 2. B (s. v.  archivium … shramba … bolta … hiža ali mesto opčinsko gde se čini varaški … orsački … kńige … listi računski i ostala čuvaju … pismena sramba … pisnica … pismosranišče s naznakom da je dalm. ).

m (sg. N pisnik, pl. G -ov, A -e).
1. isto što pisec 3. Venuš božica ļubavi, Apolo bog pisnikov … vezda su bili. Vitez raf 5. Naroda našega pisnike i kńige imenuval budem. Mikl izb 7.
2. isto što pisec 1. B (s. v.   scriba).
3. isto što pisec 2. Veliki … pisnik (kancelariuš) … nikakoveh zaslužbih povedati ne hotel. Horv kal-b (1821) 46.

f način pisanja. Pisnost (graphicam): napervo donaša ova vsake dobe i način pisati, i ista za pisati orudeļa. Domin 120.

m isto što pisec 2. B (s. v.   scriba).  Pisnoznamļavec (notariuš) [je] g. Jožef Briglevič od Kurilovca. Danica (1842) 56.

pf. (pridj. akt. sg. m. pisnul) dati glasa od sebe, progovoriti. Od straha nisem pisnul. Građa 8, 438.

m (pl. G pisoznancev) poznavatelj pisma. Vu osamńenosti perveh pisoznancev začetek imajuča nesložnost [vu pisańu] vsakomu … zlovoļnost … zrokuje. Gaj osn 2.

m (pl. A pistace) lat. (iz grč.)pistacium; bot. pistacija, pistač,Pistacia vera. Žutańke … cukora … zamešaj, na … oblate naliči … gore postavi pistace i speci. Birl 56.

f (pl. N pistrange, I -ami) mađ. (iz slav.)pisztráng; zool. pastrva,Salmo fario; usp. bistranga. Neki … jače lakomost prokše, nego nekteri zverinum, pistrangami, kečigami. Habd ad 821. Na maslenom kropu hmelnate pistrange. Krl 42.

f isto što scalina 1. J (s. v.  urina … voda od človeka … scalina … seč … piša … burež … mižeš).