Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N m. časni, n. -sno, f. -sna, A f. -snu) časovit, trenutačan. B (s. v.   momentaneus),  J (s. v.   momentaneus).  Za jednu vremenitu, hipnu i časnu nasladnost … stvoritela … zbantuval jesem. Matak I, 144. Velikaš je mislil da je to samo časno znemireńe. Danica (1843) 37.

adv. brzo, trenutačno. Iz sna se svog Valoa časkom sad zbudi. Henr 199.

f (pl. D častnicam) počasni naslov, titula. On ovak je pregovoril: Stolice i oblastniki cesarski! Pokoleńe nebesko i zračna bitja! Ali pokehdob da ovim častnicam odgovarjati se … moramo, budite ozvani hercegi peklenski! Krizm raj 33.

f pl. t. (N časnice, G časnic) novine; usp. dnevnik 3, dnevopis. Vu četertoletnem tečaju katoličanskeh cirkveneh časnic pod list 3. leta 1841. meseca prosinca čteje se ovak. Danica (1843) 4.

adj. (sg. N m. častnički, A f. -u) koji se odnosi na časnik 2; oficirski. J (s. v.   stipator).  Onde oblekel [je] … celu jednu jednakoličnu vojničko-častničku opravu. Rob II, 179.

n v. časništvo.

m (sg. N častnik, časnik Šim prod 21, G častnika, D -u, časniku Listine (Samobor)303, A častnika, pl. N -i, G -ov, časnikov Šim prod 4, D častnikom, A -e, I -i).
1. onaj koji vrši kakvu višu ili počasnu službu, časnik; dostojanstvenik; usp. česnik. H (s. v. ), B (s. v.  alabarches, antistitor, aula, antipocha, castaldus, censitor, dictator … 3. častnik … oblastnik rimski najvekši, dictatorius … kaj sliša k najvekšemu častniku rimskomu, guastaldus, myriarches, nomarcha, officialis, palliatus, praefectus, praepositus, quinquagenarius, septemvir … jeden iz sedmeh častnikov ili starešin rimskeh, triarchus, uragus; častnik, oļe … častnik nad oļem prodajnem, sedëm 4. … sedem starešin ili častnikov … ńihova čast … k ńim slišajuči … jeden izmed ńih), J (s. v.  commissarius … naručnik odebrani za vučiniti kakvo dugovańe … častnik, librarius, officialis, praeficio, praeses, purpuratus, quindecemviralis … petnajstglavarski … petnajst častnikov spravišču slišajuči, satrapa, septemviralis … sedmeročastnički … sedmerici častnikov slišajuči, septemviri … sedem častnikov, successor, tresviri), X (s. v.   facio).  Zato vas z dobra opominamo da najberže imate rečenu restanciu [100 zlatnih dukat] v ruke dati našemu časniku. Listine (Samobor)303. Nemaju [vdovice] zlate masti ali sreberne kum bi obilno častnikom i pravdašem ruke namazale. Habd zerc 126. [Ovu zapoved] more … obderžavati … najvekši častnik i najmenši podložnik. Zagr I, 517. Imali jesu i kraļi svoje častnike, kakti bil je postelnik (camerarius), ščitonosec … obružar … volar. Mikl izb 28.
2. voj. pripadnik zapovjedničkog vojnog osoblja; oficir. B (s. v.  primicerius … pervi i najpoglavitei pisac ili notariuš 2. najpervei časnik vu boju … 3. najperveši dvorjanik kraļevski ili herceški, quinquagenarius), P (s. v.  aciei umbilicus … šerega sredina … čez koja mogu časniki prohağati 383 , optio 366). Potreben je … dober i pošten glas onem navlastito ki su … generali, kapitani i drugi častniki vu vojskah. Habd zerc 334. Pozval [je kraļ Baltazar] hercege i oficere iliti častnike. Gašp II, 623. Ivan Zermek … postavši častnik końanički vu Slavoniu je došel svojeh imańh gledet. Mikl izb 16.
3. u svezi ~ trsja vinogradar. B (s. v.  viticola … častnik … tersja).

n (sg. N častničtvo, G -a).
1. zapovjedništvo, vlast nad čime. J (s. v.  dictatura … veliko poglavničtvo … častničtvo … zapovedničtvo … slobodnovoļno oblastničtvo, tribunatus).
2. isto što čast 2. J (s. v.  suppl. ambitor).

adv. (častno; komp. častneje) pošteno, plemenito. B (s. v.  honeste, honorate, venerabiliter; častno, navučitel). Častneje bi stare vrimena ne projti neg da te prevare ke imaju dojti. Zrinski 51.

f (sg. N častnost) osobina onoga koji je pošten i plemenit, plemenitost. J (s. v.   liberalitas).