Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adv. samostalno i u svezi,po ~ kao čovjek, kao ljudi, ljudski; usp. človečansko, človečje, človečki² 3. B (s. v.   človečki).  Vezda po človečanski, to jest ležeč, spati je mogel. Rob I, 95. Zbog slabosti vašega tela govorim po človečanski. Ev 145.

adv. isto što človečanski². Človečansko je z takvemi miseli vkańuvati se. Kempiš 150.

n (sg. NA človečanstvo, G -a, DL -u, I -om).
1. čovječanstvo, ljudski rod. Stvari … koje se človečanstvu ne dostoje, Bog niti je ļubi, niti hoče imati. Bel prop 49. Med vnogobrojnum jatum oveh tak samozvaneh človečanstva prijateļov … pred vsemi … najboļe predvuzvisil se je Voltaire. Henr 172. Prijeli se jeste vsi tak velikoga, skupa i človečanstvu hasnovitoga posla. Raf 4.
2. ono što ima osobine čovjeka; ljudska priroda, čovještvo; usp. človečtvo 2. H (s. v. ), B (s. v.   humanitas;  človečanstva … vzetje, človečanstvo, človečanstvo jemļem). Ne bude li radost videt … Ježuš Krištuša (tisk. Ki∫tu∫∫a) človečanstvo ko be na se vzel. Magd 64. Ovdi složil je [Bog] božanstvo svoje z človečanstvom … spravļajuč skupa dve nature vu jednu peršonu. Gašp IV, 765. Ńegovo presveto človečanstvo od ńih do zemļe je pogńeno na tuliko da se ih je sam počel plašiti. Verh 113.
3. isto što človečtvo 1. B (s. v.   asteismos),  J (s. v.  exuo … zevsema nečlovečen je postal … iz človečanstva iliti vrednoga deržańa zevsema se je spozabil).

m (sg. N človečec, G človečca Habd ad 319, Gašp I, 262, človečeca Kempiš 245, pl. N človečci, G človečcev) dem. od človek 1; čovječac. H (s. v. ), B (s. v.  aquila, fictus, homulius, virunculus;  človečec), J (s. v.  homulus, seniculus), P (s. v.  homuncio 77), X (s. v.   homo).  Istina je podpunoma da je [Adam] bil spodobno visok, ne kot človečec kakovi. Habd ad 31. Das Männchen, človečec. Nem jez 93. hip. Tak je, dragi človečec. Mikl huta 33.

adj. (sg. N m. človečen, n. -čno, f. -čna, A -čnu, pl. N m. -čni, f. -čne; komp. N m. človečnei B s. v. quanto, človečneji J s. v. quanto, -eši J s. v. quanto;superl. I m. najčlovečnejšem).
1. dobar, human, čovječan; uljudan, učtiv. H (s. v. ), B (s. v.  admodestus, affabilis, approbus, bellus, benignus, comis, expolio, humanus, limatus, moratus, percomis, perhumaniter, politicus, politus, quanto, sal;  človečen), J (s. v.  aulicus, civicus, humanus, quanto), X (s. v.  facio, homo). Gda vre meğ ļudmi ne budeš, onda znam da človečen postaneš? Habd ad 481. Moji vsigdar človečni poglavari … postali su … tvrdi. Velikov 62. Pred strańskemi sramiju se z nami samo jednu človečnu reč govoriti. Lovr rodb 24.
2. jak, snažan. B (s. v.   virago).

adj. (sg. N m. človeči, f. -a, G m. -eg, -ega, f. -e, D n. -emu, A m. -i, n. -e, f. -u, V m. -i, L f. -oj, I n. človiečim, pl. N m. človeči, G f. človiečih Perg 123, človečeh. Habd ad 241, A m. f. -e, I f. -emi).
1. koji se odnosi na čovjeka, čovječji, ljudski; usp. človečajnski, človečanski¹ 1, človečji 1, človečki¹, človičanski, človiči, človječji. B (s. v.  agnatus … veli se vse ono kaj se zna prirasti ali k telu človečemu … k beštiam … ali k drevu koje drugač natura sobum ne donaša). Zato … se poznavaju boļe od božih pravd nego od človiečih govoriti. Perg 123. Žitek človeči je kruto nestanovit. Kraj (48). Prije na se človeči kip. Citara 145. Lepa roža … kak lep pogled zavdaješ oku človečemu! Vukot gol 37. Razvudenje, kotriženje i na kotrige razrezavanje tela človečeg (naslov).Krl 105.
2. u svezama sin ~ v. sin; voda človeča mokraća. H (s. v.  vode človeče gusto kapańe).

f augm. od človek; ljudina, čovječina. B (s. v.  človek 43).

adv. u svezi po človečje isto što človečanski². B (s. v.   človečki),  X (s. v.   homo).

adj. (sg. N m. človečji, n. f. -a, G m. n. -ega, f. -e, D m. -emu, A m. -i, n. -e, f. -u, L m. -em, f. -e, -i, I n. -em, f. -u, -om, -um, pl. N f. -e, G m. -ih, A m. -e, L m. -eh).
1. isto što človeči 1. B (s. v.  acanthibolus … želešce barbërsko z kojem se ribje kosti iz gërla človečjega vade, adiapheustia, aequum … i veli se naravski nekoi razlog koi vu persih človečjeh prebiva niti od nijedne pravde more se prevzeti ali od zakona premoči, alma, anatome … rasečeńe .ili razporeńe tela človečjega da se nuterńa od doktorov ili vračitelov ogledaju, animus, atheroma … herga … funta … fuga … fruga … frunta … natečeńe koje se napravļa ali na vratu človečjem, caprea … divja koza … nahaja se vu ńe črevi stanoviti otok ili voda kruto za vid človečji i suproti sleposti hasnovita, caulis, ginglymus, lumbricus, macellarius … hranoteržec … prodavavec ne samo mesa nego vsega kajgod za hranu človečju je, matracium, mediastinum …mezdre ili rečice ke u terbuhu človečjem nuterńa luče, mentigo, mortalitas … človečja narav, mumia, obelaea, odorator, oletum, orchis, peda … sled … trag … stupina noge človečje, physiognomon … mudroznanec iz obraza naturu zpoznavajuči človečju, praeputium, synoria, taenia, uretra; človečji, človek … noga, meštria 6… meštria poznańa reda narave človečje …10 … meštria kum se narav človečja spoznava iz obraza), J (s. v.  foria … teńko i mehko človečje blato, macellarius … hranoteržec … prodavavec ne samo mesa nego vsega kajgod za hranu človečju je … mesar … brašnar), P (s. v.  forum pomarium … vočarnica … terg vočja ili kadi se prodava sad od drevja vsakojačkoga človečji hrani prikladnoga 58). Oslica proroku Balamu govori rečju človečju. Vram kron 6. Vse čemerne i škodlive stvari jesu proti žitku človečjemu. Habd zerc 153. [On] mučen … be … za človečje pogrešeńe. Citara 238. Po jarku z lańen človečjem pognoj. Horv kal-b (1814) 35.
2. u svezama človečje vode cev anat. v. cev; ~ mehur anat. v. mehur; sin ~ v. sin; sram ~ / šiba srama človečjega v. sram; voda človečja v. voda.

adj. isto što človeči 1. B (s. v. ).