Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N m. črešńev, n. -o, f. -a, D n. -omu, A n. -o, I n. -em, pl. N f. -e) trešnjev. črešnev H (s. v.  črešńevo drevo, koščica črešńeva), B (s. v.  cerasum, cerasus, pyren; črešńa, črešńev), P (s. v.  cerasus 501). Nekteri vele i štimaju da je to drevo črešńevo bilo. Habd ad 38. Ne li rečeni Peter kakovo črešńevo drevo imal? Starine 25, 46. [Proti kamencu] i črešńeve kostčice hasniju stučene i na belom vinu kuhane. Mikl izb 156.

n mjesto gdje rastu trešnje. B (s. v. ).

adj. u svezi črešńovo drevo bot. isto što črešńa 1. a. J (s. v.   cerasus).  Črešńovo drevo, der Kirschenbaum. W 17.

m (sg. N čret, G -a) močvarno tlo u šumi; usp. čretovina. H (s. v. ), B (s. v.   quercetum;   čret). Nut zverja su pune čreta strane. Jurj 53.

f (pl. NA črete, G čret).
1. isto što čreda 1. Vgrešil bil je Šaul, kajti proti očiveste zapovedi Božje, prikazal bi bil živlene kraļu Amaleciteš i zaderžal črete boļše i vse plene obilneše za se. Matak II, 239.
2. fig. četa. Okolo ńega črete neprijatelske put su nam do ńega zaperle. Liž 14.

f močvarno tlo; usp. čret. Ležeča voda, čretovina i mlake moraju se ispeļati i posušiti. Marv 9.

n pl. (N črevca, G črevec).
1. bot. samostalno i u svezi kurečja ~ mišjakinja,Stellaria media; usp. črevce, črevci, črevec, črivac. B (s. v.  alsine, impia, myosotis, črevca trava), P (s. v.  alsine 589).
2. anat. u svezi mala ~ isto što črevo 2. P (s. v.  ilia 106).

n bot. isto što črevca 1. J (s. v.   herpillus).

m pl. bot. isto što črevca 1. J (s. v.   impia).

m bot. isto što črevca 1. Po zemle se črevec vleče, trsje mirno spi. Gal 132.