Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. A agrimoniu) lat. agrimonia; bot. petrovac, turika,Agrimonia eupatoria. Agrimoniu (toricu) pij z vinom po jutrah, i tulikajše parkļe volovske iliti kopito, to ječ. Luič 111. Proti zimļice … agrimoniu ili male torice v jakom vinu moči za 1 dan i popi. Mikl izb 159.

adj. (sg. N m. agripinski, A f. -u, L f. -e, -oj Gašp II, 597)u svezi Kolonia agripinska Köln (lat. Colonia Agrippinensis ), grad u Njemačkoj. Vnoga … skrovna … Norbertu nazveščena bila jesu, kakti: gde tela s. Gereona i drugeh … mučenikov vu Kolonie agripinske pokopana jesu počivala. Gašp II, 691.

interj.; usp. aj.
1. uzvik kojim se izražava.
a. strepnja, strah. Ah, čutim, čutim pomor, moj mili Ježuš. Šim prod 5. Ah, razmislimo živļeńe naše i bojati se imamo. Matak 1, 8. Ah! Kaj nam hasneli budeju vsi naši posli, žuhki trudi, muke i vse? Verh 10.
b. tuga, žalost, sućut, nostalgija; usp. ahi. H (s. v. ), B (s. v.  ah, hem, miserum; vah, ah), J (s. v.  ah, hem, pro). Ovo li je jakost sad mojega tela, kot oroslan na boj s kem sem pojti smela … ah vuvelo telo, ko si procvitalo, onomadne gostom po voļe igralo. Noč viğ 45. Ah, žalujem se iz pravoga serdca za vse grehe moje. Mul zak 10. Ah, tužni ja, na kaj sem ja došel! Brez mat 6.
c. ljutnja, prijekor, prijetnja. B (s. v.  ah, proh, vah), J (s. v.  ah, bombax). Ah, kakov si ti kteri razmečeš cirkvu božju. Habd ad 808. Ah, norc, kaj misliš da dugo budeš živel? Kempiš 46. Ah! Slobodno celo drevo s korena si skopajte i zežgite. Brez mat 6.
d. iznenađenje, nevjerica, čuđenje. B (s. v.  ah, vah), J (s. v.  ah, bombax, eheu). Ah, Bože najpravičnejši, [to] još teško verujemo. Matak I, 9. Ah, ah, zlati g. Kerempuh, kaj mi oni vse povedaju! Lovr ker 79.
e. molba, preklinjanje; želja. B (s. v.  ah, aha, pro), J (s. v.   pro).  Ostavi več krive puti, ah, cič tvoga zveličeńa. Zrin tov XV. Ah, ostavi me, gdo goder jesi! Brez al 12. Ah, da je barem Lutoran na ognju peklenskom zežgan. Krl 18.
f. sumnja. O duša kerščenska … jesi li gda tebe samu (ah, ne znam i jako dvoim) tulike vrednosti i precembe preštimavala? Švag I, VI. Ah, Bože, kade moje i vaše mesto bude! Matak I, 8.
g. divljenje. B (s. v.   hem).  Duša človečanska je kip i spodoba svetoga trojstva: ah, ter kaj anda more biti … lepšega? Švag I, VI. Ah, dragi gospone, oni stoperv takvem bedastem ļudem … veruju – oči odpiraju. Lovr ker 79.
h. indignacija; rezignacija. H (s. v. ), B (s. v.   hem),  J (s. v.   hem).  Ah, živet neču več, nit sreča mi dopušča. Brez al 10. Ah, naj mermraju, naj ogovarjaju, naj prigovarjaju kuliko hote. Švag I, VIII. Ah, da nimam žeļ ja vre, od nji život slomil se. Kov tisk 105.
i. zanos, ekstaza. Ah, vi ki bogactvo tak jako žeğate … [v nebu] vsega dobra obilno najdete. Magd 67. Ah, kaj goder jesem, vsa kaj imam, tebi kakti najvekši vseh dobročinitelici z ovem cvetom ponizno aldujem. Gašp III, 4. Ah, kak srečen je on! Brez mat 5.
2. uzvik za pojačavanje opozicije, za odbijanje kakve tvrdnje. Je li moguče da bi se [vrag] kada bil tuliko približal da bi … [Mariu] z grehom vtepel? Ah ne! Šim sl 5. Je li morebiti boim se tabora kervnoga proleańa, ali kojega glavnoga nepriatela? … Ah, najmeńe! Gašp IV, 567. Diogeneš: Morebiti su se i oni, gospone, gda na kakve mesare namerili? Ferdinand: Ah, nisem, nisem. Brez diog 88.

interj.
1. za potvrđivanje onoga što se govori. Aha, znam … moram mojega slugu Miška navčiti. Tamburl 71.
2. za izražavanje zadovoljstva; usp. ahah. Aha, jeda li ste zanemili Gospoda? Švag I, 378.

interj. isto što aha 2. Zmeknirep (vzeme i pije, i kada odmekne, odehne si i reče): Ahah! Brez diog 117.

interj. isto što ah 1. b. Ahi, sinko moj, zakaj smo te mi z doma vu tuju zemļu poslali? Zagr I, 72.

m (pl. N Ahileši); mit. grčki junak Ahilej; čovjek poput Ahileja;iron. Ahileši slavni pri peharu vina, Marsovi kaprali kraj ognja kamina. Krl 68.

interj. isto što ajme. S. mati cirkva po vustih redovnika stoječega poleg vumirajučega … prosi za ńega božansku miloserdnost. Ali, ahime, kak na glas ove prošńe raserğuje se božanska pravica! Matak II, 474.

interj. isto što ajme. B (s. v.  heheu, hei).

interj.; usp. ah.
1. za izražavanje.
a. divljenja. J (s. v.   papae).  Aj, Turovo ravno poļe, koje jesi samo svoje. Popev 197. Aj, Hrvati, vesele vam majke, osvetiste vi vaše babajke. Brez usp 160.
b. veselja. Aj, gospodine Bože, ļubitel sveti moj, kada ti dojdeš vu serdce moje, razvesele se vsa nuterńa moja. Kempiš 97.
c. nezadovoljstva. Aj, aj, z ovem vragom ni nikaj početi moči. Velikov 104. Aj! Aj! Kak nije vezdašńi svet, vre hoče spametneše jajce biti od kokoši. Tamburl 69.
d. ruganja. Aj ti kukuruzni prokurator! Velikov 66. Aj, aj, štima da se meni jeden par taki na takve grožńe preplaši! Cepel 140.
e. protivljenja. Aj! To ja zaslužil nisem. Velikov 110. Ali koja od oveh jest pokvarila našega Maximiliana? Ai nijedna! Luc prod 6.
f. straha, strepnje. B (s. v.   papae),  J (s. v.   papae).  Aj, aj, ako ti ńihov … otec zeznaju, bude … krike i pravde! Velikov 74.
g. tuge, žalosti; rezignacije. J (s. v.   hei).  Aj, ti ńega umori, a nami ostavi žalost, suze i nevoļe. Luc prod 9. Nimamo z česa žgance bi kuhali, aj da kruha bi imali! Kal-b (1805), 38.
2. za poticanje; opominjanje. J (s. v.   johia).  Aj, predragi, od kulike pogibeli more se osloboditi, kak velikomu strahu podmeknuti, ako samo vsigdar budeš bojazliv i za smert sumni. Kempiš 45. Diogeneš: Amen, tak anda s tem vračtvom tam zajdemo. Ferdinand: Aj, tam, tam! Brez diog 134.
3. u svezi ~ bo za izražavanje suglasnosti. Aj bo! Kaj mi med nami napravimo, to mora stati. Cepel 138.