Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

impf. (prez. sg. 2. blagoslavlaš, 3. -a, pl. 1. -amo, 3. -aju; pridj. akt. sg. m. blagoslavlal).
1. isto što blagoslavļati 1. Bog alduje i blagoslavla dobro i početno delo naše. Vram post A, 165 a. Kušuval ga je [otec] i blagoslavlal. Im var 40.
2. isto što blagoslavļati 2. Vsaki dan blagoslavlamo tebe [Gospone]. Mul navuk 59.
3. isto što blagoslavļati 3. Je li [se] poļa i sterni ne blagoslavlaju? Matak II, 116. Kruha i posudu z vinom [mešnik jemļe], blagoslavla obodvoje. Katek 59.

n (NA blagoslavļańe, G -a, pl. A -a) gl. im. od blagoslavļati; usp. blagoslovleńe, blagoslovļeńe.
1. isto što blagoslavlańe 2. Odpri, Gospone, vusta moja na blagoslavļańe svetoga imena tvojega. Mul hr XV.
2. isto što blagoslavlańe 3. B (s. v.   sacratio).  Blagoslavļańe vina (naslov).Mul pos XXVI a.
3. izr. coprnsko ~ zazivanje zlih čari. Zatem obernula se je [copernica] trekrat pred posudum … i čudnovita copernska blagoslavļańa oberh toga činila. Mat gen 30.

(se) impf. (inf. blagoslavļati; sup. blagoslavļat; prez. 1. blagoslavļam, -am se, 2. -aš, 3. -a, pl. 3. -aju; imperf. pl. 3. blagoslavļahu; imp. pl. 2. blagoslavļajte; pridj. akt. sg. m. blagoslavļal, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N n. blagoslavļeno; pril. prez. blagoslavļajuč).
I. 
1. davati blagoslov, blagoslivljati. H (s. v.   blagoslavļam),  B (s. v.  benedico, beneprecor, fortuno;  blagoslovim), J (s. v.   benedico),  X (s. v.  bonus, forte). Gospodine, vsa ova dobra posvečuješ, oživļaš, blagoslavļaš i podaješ nam. Zrinski 12. Vsako jutro [Job] aldove gosp. Bogu za ńih je alduval i ńih blagoslavļal. Zagr I, 61. Blagoslavļajte one koji vas pregańaju. Ev 28.
2. hvaliti i slaviti. B (s. v.   blagoslovim).  Vsamogučega Boga vsi nebeski koruši i svetci vekvekoma diče i blagoslavļaju. Nadaž 25. Mi (Krista)vezda dostojno budemo blagoslavļali. Mul pos 604. Dobročinstva gibļu puka da zvišenoga ladavca blagoslavļa. Nov horv 24 b.
3. vršiti obred zaštićivanja od zla, nesreće; posvećivati; usp. blagoslavjati. B (s. v.  sacratio, sacres;  blagoslovim), J (s. v.   lustro).  Je li stara navada vodu svetiti iliti blagoslavļati ter vu cirkvah i hižah deržati? Mul pos 733. Popi v lozi vodu blagoslavļaju a doma im škropilnica prazna. Gaj poslov 6, 2. Na Štefańe blagoslavļa se zob, grah i jačmen za końe i marhu, vino za ļude. St kol (1866) 138.
II. refl. ~ se zahvaljivati se. Ja se blagoslavļam na sve dobro koje se čini na nebu i na zemli. Zrin tov 7.

adj. (sg. N n. blagoslavļeno) u im. službi: ono što je blagoslovljeno. X (s. v.   benedictum).

impf. (imp. pl. 2. blagoslivlajte) isto što blagoslavļati 1. Ļubete nepriatele vaše, blagoslivlajte one koji vam zlo žele. Krist blag II, 55.

impf. (prez. sg. 1. blagoslivļam) isto što blagoslavļati 1. B (s. v.   blagoslivļam  s uputom na blagoslovim, blagoslovim s naznakom da je dalm. ).

m (sg. N blagoslov, G -a, A blagoslov, -a, L -e, -u, I -om, pl. N -i, G -ov).
1. 
a. rlg. milost božja; znak križa kojim se simbolično priziva milost božja. H (s. v. ), B (s. v.  benedictio, beneprecor, eulogia; blagoslov, blagoslovim, blagoslovleńe s uputom na blagoslov), J (s. v.   benedictio).  Od ovoga [popa] Abraham prije blagoslov gda je bil pobil četiri krale. Vram kron 4. Herceg … z blagoslovom svetoga pape veselo se v s(v)oju domovinu … povernu. Habd zerc 450. Otec duhovni, prosim vas dajte mi s. blagoslov da morem vse moje grehe pravično valuvati i za ńe se požaluvati. Mul zerc 139. Ufamo se, preļubļena bratja, da dobrotivnost božanska kńige ove čtavcem blagoslov obilen podeli. Verh VI. Nad ovom hižom kak golub na kipcu tu blagoslov Božji sedi. Pav pop 6.
b. ono što se smatra da je dobiveno milošću božjom. Sveto pismo tak vernu ženu … imenuje muževļe dobro … dar, blagoslov. Habd ad 57. Dojdu zverhu tebe vsi blagoslovi ovi! Matak II, 69.
c. blagostanje, sreća. Vsi doklam živemo želejemo imati dobro zdravje, blagoslov pri imetku. Gašp III, 136. Obečal je Bog obderžavajučem zapovedi svoje … vu ovom živleńu blagoslova obilnoga. Katek 53.
2. hvala i slava bogu. Tebe hvali vsa zemļa, blagoslov … budi Bogu našemu na vse veke vekivečne. Mil vert 4.
3. crkv.
a. obred posvećivanja stvari. B (s. v. ). Meša popodnevna bila je … po ove blagoslov zastav noveh horvatckeh. VDA 11, 236. Komaj su začeli stolni blagoslov moliti, začuje vratar zvonec. Gašp II, 535. fig. i iron. Biškupi kak klafrave papige pod galgama se mole za blagoslov verige. Krl 11.
b. večernja služba u ckrvi. Popoldnešna služba Božja zaderžava se osebujno vu večernicah, takaj i vu drugih pobožnostih kakti jesu … čislo, litanie i blagoslov. Katek 63.
4. prizivanje milosti božje. Zaručnica poklekne pred stareše, prosi blagoslova. Građa 8, 419. Bu krepal bogec bez penez, brez blagoslova, brez nebes. Krl 18.
5. u svezama križni ~ obred krštenja. Vzeme Židov v pamet jakost svetoga križnoga blagoslova … i s. kerst oprosi. Gašp IV, 795; svetoga Ivana ~ zazivanje sv. Ivana kao zaštita od zlih čari, nesreće i svakoga zla. Da svetoga Ivana blagoslov vzeme človek … [copernice] mu nikaj ne mogu. VZA 5, 7.

adj. v. blagoslovni.

m onaj koji blagoslivlje, dijeli blagoslov. B (s. v.   sacrator;   blagoslovitel).

pf. (inf. blagosloviti; prez. sg. 1. blagoslovim, 2. -iš, 3. -i; imp. sg. 2. blagoslovi, pl. 1. -emo, -imo, -emu Habd zerc 432; pridj. akt. sg. m. blagoslovil, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. blagoslovļen, blagoslovlen, -i, n. blagoslovļeno, blagosloveno, f. blagoslovļena, blagoslovlena, G m. -oga, A f. -u, I f. -um, pl. N m. -i, f. -e; ptc. prez. sg. N m. blagosloveči, n. -e, f. -a).
1. rlg. dati blagoslov, blagosloviti; usp. blagoslov 1. B (s. v.   prospero;   blagoslivļam s uputom na blagoslovim, blagoslovim). Pervi blagoslov je gda Bog blagoslovi stvari, dajuči nature oblast i milošču. Vram post A, 23. V hižu me tvoju primi … i Bog te vsemoguči hoče blagosloviti. Habd zerc 146. Gospone … blagoslovi odvetkom tvojem i ravnaj ńe na veke. Mul navuk 58. Ni nas [Bog] … poginuti … pustil, dapače za naše zderžavańe je skerbel, našem poļam blagoslovil [i] blagoslov pri imetku podeļil. Krist blag II, 36.
2. zahvaliti komu za učinjeno dobro; proslaviti koga. Podložnici i menši blagoslove i alduju svoje starejše i poglavnike. Vram post A, 23 a. Imamo zrok zakaj blagosloviti Boga. Šim sl 43. Blagoslovlena budi vura ona vu kojoj se je … Ježuš Krištuš … narodil. Mul hr 18.
3. crkv. izvršiti obred posvećivanja i čišćenja od zla. B (s. v.  inauguro, numisma;  blagoslovim), P (s. v.  coemiterium … mesto blagosloveno v kojem se kerščeniki pokapaju 233). Niti pervo ne moliš, niti poleg kerščanske navade jeliša ne blagosloviš. Habd ad 819. Vino denes vu ime s. Januša blagoslovleno kruto veliku pomoč daje proti copriam, copernikom i betegu. Gašp IV, 798.
4. znakom križa dati pristanak, odobrenje, suglasnost. Tako starejši ili roğenici sini i kčeri svoje alduvati ili blagosloviti mogu, proti tomu blagoslovu sinove i podložnici nemaju hoditi ni činiti, ar budu od Boga kaštigani. Vram post A, 23 a. Dopusti meni voļu ter blagoslovi i onda – o srečen je sin tak dobroga oca. Velikov 74.