| blagva | f bot. |
| blanati | |
| blańa | f (sg. I blańom) etim. v. blańati; vrsta stolarskog alata za struganje drveta, blanja; usp. blańati. Sam je (Isus)delal z blańom i dletom i deske blańal z rukom svetom. Kol 19. |
| blańati | impf. (pridj. akt. sg. m. blańal) lat. planare; strugati, izglađivati drvo blanjom, blanjati; usp. blanati. Sam je (Isus)delal z blańom i dletom deske blańal z rukom svetom. Kol 19. |
| blašč | m (sg. G blašča tisk. blascha) (vjerojatno)sjajna kovina (lažno zlato).Iz zlata ali tak rečenoga blašča zgotovlenoga dela 1 lot (stoji)R 3 Kr. 3. Limit 11. |
| blašče | n (sg. NA blašče, D -etu, I -etom) živinče, marvinče. Pravičen človek takaj i svoje blašče miluje. Danica (1839) 2. Siromaško blašče (tj. vola)… z težkem jarmom … mučiti ne prestajemo. St kol (1866) 147. |
| blatast | adj. |
| blaten | adj. (sg. N m. blaten, -tni, n. -tno, f. -tna, G m. n. -tnoga, D m. -tnomu, A m. -tnoga, L f. -tni, I m. -tnem, pl. N m. -tni, f. -tne, G m. -tnih, A m. f. -tne, L n. -tneh, I f. -tnem; komp. sg. G m. blatnešega) blatan. |
| blateńe | n gl. im. od blatiti 1. B (s. v. lutamentum). |
| blatina | f isto što bara. P (s. v. lacuna 27). |