Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

impf. (prez. sg. 1. bleskečem) isto što leščati se. J (s. v.  dissulto … blesk nazad odbiam … bleskečem … blesikam).

adj. isto što blesični. J (s. v.   fulguralis).

m isto što blesikavec. J (s. v.  fulgurator … bleskobahor … ki iz blesikańa bahori).

pf. (prez. sg. 3. blesne) izreći što glupo, izlanuti, bubnuti; usp. blecnuti. Ne bum spominal … kramara … po mostu jašučega, koi videči kip zrezani s. Ivana grešno blesne: anda li ov norc vse moste zaseda? Gašp II, 550.

impf. (inf. blesti; prez. sg. 1. bledem, 3. -e; imp. sg. 2. bledi; pridj. akt. sg. m. blel; pril. prez. bledeč, bleduči).
1. govoriti gluposti, brbljati, blebetati; mucati; usp. bekati, blekati 2. H (s. v.   bledem),  B (s. v.  balbucinor, balo; bledem, ferfurim). Otci … sami detce zrok daju takve reči, takve popevke bleduči. Habd ad 561. Tak … pošteńe zapiješ … da hodiš … zvračajuč se, pred pametnemi bledeč. Horv kal-b (1827) 45.
2. isto što bečati 1. B (s. v.  balo, vehyo;  bledem).

(se) impf. (prez. sg. 3. blešči, -i se, pl. 3. -iju se; pridj. akt. pl. f. bleščale se).
I. isto što leščati se. Zajec mamu išče, sneg škriple i blešči. Krl 31. Srebrna kap … na soncu blešči. Kov tisk 33.
II. refl. ~ se isto što leščati se. Lica [su] kajkakovemi mastmi mazale … da su se bleščale kot da bi hoblanu desku oļem … gdo pomazal. Habd ad 1078. Noži se bleščiju. Kir pop 34.

adj. (sg. N m. bleščeni, n. -o) isto što bleskav; fig. dobar. Ako (škrtac)od glada i žeje vmira … kakvo-takvo bleščeno spričańe ima z kem špotlivo skuposti ime od sebe odmiče. Habd ad 475.

n gl. im. od bleščati (se); isto što leskańe. J (s. v.  micamen… lesk … lesikańe … bliskańe … bleščeńe).

m (sg. N blezg, G -a) zool. isto što blesk². P (s. v.  coccotraustes … blezg … grahovar … grahovec … hrustoklun 483).

m i f (pl. N blezge) glupa osoba, budala. Klimavci prodani … gerdobe i blezge na krepanoj straži. Krl 126.