Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

impf. refl. isto što bogmati (se) Vezda [ova] Židovi obderžavaju ar se ne bogmavaju. Mul pos 591.

adv. bogme.
1. doista, baš; usp. bomeš, bormeš. Bogme toga terpeti nečemo. Listine (Samobor)303. Ti ostani doma … ja bogme idem. Magd 81. Je vam bogme on isti kojemu sem ja hlače … iz črnoga krzna delal. Brez mat 94. Sem došel bogme štibru platiti. Krl 20.
2. u svezi bog i ~ zaista, baš; usp. bog 4. S tim činžum za živeti, bog i bogme, više ni! Krl 22.

m isto što aldovnik. J (s. v.   sacerdos).

n (pl. V bogobitja) božansko biće, božanstvo. Visoko nad vsemi drugemi izvišen, sedel je Šatan [i] … prevzetna nameneńa svoja sad on ovak odpira: »Oblastniki! Gospoščine i bogobitja nebeska!«. Krizm raj 27.

adj. isto što bogaboječ. Od mladosti i od detectva bogobojazliv je bil [sveti Miklouš]. Vram post B, 9.

adv. isto što. bogaboječe. Sveti šakramentum … vsem onim koji ga … bogobojazļivo i bogoļubļeno jedu … kripost… podaje. Bel prop 68.

f isto što bogaboječnost. B (s. v.  religiositas … bogoslužnost … bogobojazļivost … redovničtvo).

adj. isto što bogaboječ. B (s. v.  religiosus … bogoslužen … bogoboječ … bogočasteči … redovni). Vnogo več jošče je ńih [krščana] po svetem Barnabašu bilo oberńeno, pokehdob je bil bogoboječ, pun svetoga Duha i žive vere. Krist ap 30.

adv. isto što bogaboječe. B (s. v.  religiose … bogoboječ … bogoslužno … redovnički).

adv. isto što. bogaboječe. J (s. v.   pie).