| bogobojnost | f isto što bogaboječnost. J (s. v. pietas). |
| bogočasnik | m (pl. N bogočastniki) štovatelj boga i božjih zapovijedi. B (s. v. numen). |
| bogočasnost | f služba božja. Sekovanič, Pičia, Kovač ostavivši kloštra… ovde … bogočasnost poslušaju. Žerj gaju 510. |
| bogočasteči | adj. isto što bogoslužen. B (s. v. religiosus … bogoslužen … bogoboječ … bogočasteči … redovni). |
| bogočasten | adj. (sg. N bogočastni) isto što bogoslužen; u svezi bogočasni čin iskazivanje počasti bogu. Pobožno zveršena prisega kakti bogočastni čin … iskazuje [nam se]. Krist blag II, 296. |
| bogočasteńe | n (sg. bogočasteńe, DL -u, pl. A -a) slavljenje boga; služba božja; pobožnost; usp. bogačasteńe, bogočastje, bogoštovje. B (s. v. latria, religio), J (s. v. religio). Ov puk… bil je vsigdar tak nagńen na bolvanstvo da ńega vu bogočasteńu vtverditi nisu zadosta bila čuda. Matak II, 138. Ako si ti mišļeńa delaš da Bog vsakojačke vere i bogočasteńa za dobra derži … tak ti ne znaš … niti kaj je vera ili bogočasteńe niti kaj je Bog. Verh 526. |
| bogočastje | n (sg. N bogočastje, G -a, DL -u). |
| bogočastļiv | adj. (pl. G bogočastļiveh) koji slavi boga. Ar nesrečnomu lažimudriju ńihovomu vdalo se je … vseblagomu Bogu pošpotno osmehavańe vseh bogočastļiveh obredov. Henr 172. |
| bogočastnik | m v. bogočasnik. |
| Bogojavleńe | n crkv. blagdan Bogojavljenje. (6. I ). Pri Rusih i Gerkih … vu prezimcu [mora se obderžavati svetek] Obrezovańe Gosponovo, Bogojavleńe i Save Ar. B. St kol (1866) 68. |
