Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (pl. N brenci) zool. vrsta kukca. Brenči jesu letali pod večer. Danica (1844) 9.

m isto što brenčańe 1. B (s. v.   bombus).

f (sg. N brenka, pl. G -i) isto što brenta (i ista etim.). Fass; sud, lagev, brenka, voža. Krist anh 100. Al druge je kleti nove videti, pune barilcev, brenki i pot. Karlovč 35. Preša [je] … pona pavočin, brenki, sočja, drevja. Gal 152.

impf. izr. pod nos (komu) ~ ismjehivati (koga).B (s. v.   illudo).

f (sg. N brenta, A -u, pl. GL -ah, A -e, I -i) romanski *brenka, *brenta, (ESSJ s. v. brenka, brenta).
1. drveni sud za nošenje grožđa, brenta; usp. brenka, lagev, puta 1, putna, voža. B (s. v.  cupa 4. ... putna … brenta, pytina), P (s. v.  cupa dorsuaria 892). Najde se apotekarov ki celu brentu ali veliku košaru … koreńa … za deset novac kupe. Škv hasn 76. Grozdje vu brentah dobro se zgrešta. Danica (1839) 20. Pelaju za ńimi muškata tristri brente. Krl 55.
2. fig. podebela osoba. Ne li odurno da male devičice po puteh … meğ tropšaste deklese, debele brente … v plese idu? Habd ad 561.

m (pl. A brentare) etim. v. brenta; nosač brente, brentar. Se trsje je v suncu, brentare čut je vre zvat. Orešk pop 16.

f (pl. G brentic) dem. od brenta 1; brentica. Menše hiže moraju nekuliko vodenih brentic … imati. Pogor 10.

f u svezi ~ sir (vlaški) isto što mohot. B (s. v.  formella … mali sirec … brenza sir vlaški, tyros 2. … mohot … brenza sir).

f (sg. N breska, pl. G bresek) bot. isto što breskva. J (s. v.   malum).  Koščice od sliv, mandal, bresek i spodobna sadi. St kol (1866) 132.

adj. (sg. N n. breskovo, pl. G f. -eh, A f. -e) isto što breskven. J (s. v.   persicus).  Koj vodu težko pušča … rakove žernice i breskove jaderke naj … vu vinu kuha i pije. Mikl izb 157.