Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (sg. G brežajnka, pl. L -nkeh) dem. od breg.
1. isto što brežańek 1. Zagledal je [Mojžeš] zverhu jednoga brežajnka jeden germ goreti. Zagr I, 340.
2. isto što brežańek 2. Golubice najrajši se zadržavaju pri brežajnkeh bistreh i čisteh vodic. Zagr IV, 257.

m (sg. A brežančec, L -u) dem. od breg.
1. isto što brežańek 1. Stavši na jeden brežančec, zače je zažganemi rečmi karati. Habd ad 566. Lamaze … jesu … čez jeden mali brežančec prederčale. Rob I, 225.
2. isto što brežańek 2. Najdem jednu devojčicu na pesnatom brežančecu … ležati. Lovr ad 167.

m dem. od breg; isto što brežańek 1. Zatem sta biškup na jeden brežančič. Habd ad 360.

m (sg. L brežanku, pl. N -nki, G -nkov, A -nke, L -nkeh, -nkih) dem. od breg.
1. isto što brežańek 1. B (s. v.  botones … brežanki zemļe na mejah mesto kameńa mejaškoga, humerosus, tumulus). Peržianski kraļ jeden krat zapovedal je … vse brežanke poravnati. Šim prod 368. Tresli su se vsi brežanki okolo gore Šinaj ležeči. Matak II, 20. Pastiri … po … brežańkih [ovce] ziskavajuči zahman, poverneju se. Horv kal-b (1823) 39.
2. isto što brežańek 2. Vekoma budem mislil na ovo mesto, kak je ona … na pesnatom brežanku ležala. Lovr ad 167.
3. isto što brežańek 3. B (s. v.  botones … brežanki zemļe na mejah mesto kameńa mejaškoga).
4. isto što brežańek 4. B (s. v.   brachium).

m (sg. N brežańčec, L -u) dem. od breg.
1. isto što brežańek 1. B (s. v.   verrucula).  Hitil sem se pri nekojem brežańčecu na kolena. Lovr zap 18.
2. isto što brežańek 4. Pod palcem on brežańčec zove se od mudreh: mons Veneris. Danica (1834) 12.

m (sg. NA brežańek, G -ńka, L -ńku, I -ńkom, pl. N -ńki, D -ńkom, A -ńke, L -ńkih, I -ńki) dem. od breg.
1. brežuljak; usp. brdašce, bregek, breščec, breščič, brežajnek 1, brežančec 1, brežančič, brežanek 1, brežańčec 1, brežec, brežek 1, brežiček 1, brežuļek, glavica 3, gorica 1, rtič, rtičak. H (s. v. ), B (s. v.  campolus, colliculus, monticula;  brežańek), J (s. v.  colliculus, monticulus, tumulosus … pun brežańkov … brežańkast … slogast … neraven). Gde na ematinskom brežańku veliku glavu je podignuvši Tešalonika, vele da na … piacu Cirkuša jesi zlo vučinil strašno prez moduša. Jurj 64. Nameril se je na jeden lepi i bistri zvirańek, koj iz jednoga brežańka van curel je. Rob I, 79. Dežğ i rosa ne zaderžavaju se dugo na brežańkih, nego vu poniženeh dolicah. Verh 301. Na malom brežanjku nad ńimi je cirkva. Domj kip 36.
2. niska obala; usp. brežajnek 2, brežančec 2, brežanek 2, brežek 2, brežiček 2. B (s. v.   ripula),  J (s. v.   ripula).  Izidu … vsi na brežańek morja. Gašp II, 63.
3. kup (ić)zemlje; usp. brežanek 3. B (s. v.   tumulus),  J (s. v.   tumulus),  X (s. v.   tumeo).
4. izbočina (na tijelu ); usp. brežanek 4, brežańčec 2, brežiček 3. B (s. v.  collis … brežańki herbteni). Tust [mu] pod vratom tri brežańke dela, koji su mu … nabukli od jela. Danica (1836) 108.

adj. onaj koji obiluje brežuljcima; neravan; usp. slogast. J (s. v.  tumulosus … pun brežańkov … brežańkast … slogast … neraven).

adj. isto što brdovit. B (s. v.  collinus, montanus;  berdovit).

impf. refl. (prez. sg. 3. brežğa se) isto što brižğiti se. Vreme se brežğa – vedri se. Gaj poslov (5, 1).

m dem. od breg; isto što brežańek 1. J (s. v.   colliculus).