Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (pl. G barbarušev) isto što barbar (i ista etim.). Zato su vsaki narodi… kerstjanski polag svoih običajev na razlučenje barbarušev i poganov hoteli napraviti neki put. Perg 3.

m (sg. N barber, GA -a, DL -u, I -om, pl. N -i, G -ov, D -om, A -e, L -eh) lat. barber; brijač koji je ujedno i ranarnik, barbir; usp. barbijer, barbir, berberin, bradobrijač, bradobrijec, bradobrivec, brijač, brijalec, brijavec. H (s. v. ), B (s. v.  abaptiston, barbitonsor, chirurgus … barber ki rane vrači … rukolečnik … ranarnik, denudo, emniscus, phlebotomarius, rhizagra, rasor, tonsor, vulnerarius; barber, barbernica), J (s. v.  chirurgus, involucre … ogerńača z kum podbrivač … barber … one koje podbriva pokriva, tonsor). Tuliko je človečjega tela betegov da ih zda vsi doktori, patikari, barberi… nisu popisali. Habd ad 122. Bil je … jeden dosta razumen barber koteri vsakoga … za tri novce je podbrival. Gašp I, 179. Ako barber žile puščati vu hižu … dojde … kr 20. Limit 23.

n gl. im. od barberiti; puštanje krvi. V letu na barbereńe luctvo boje se vteče. Lal vrač 18.

f etim. v. barber; žena brijač i ranarnik; usp. brijačica, brijavica. H (s. v. ), B (s. v.   tonstricula;   barberica), J (s. v.   tonstrix).

f dem. od barberica. J (s. v.   tonstricula).

f (sg. N barberija, GD -ie) etim. v. barber; posao brijača i pučkoga liječnika, ranarnika (puštanje krvi i sl. ); usp. barbirija. H (s. v. ), B (s. v.   chirurgia;   barberia), J (s. v.   chirurgia).  Jesu nekoi [barberi] ki se ne znaju k barberie dobro priložiti. Škv hasn 83. Vendar barberija je slobodna meštrija. Brez diog 132.

impf. etim. v. barber; obavljati posao pučkoga liječnika, puštati krv; usp. briti. Ja sem vre zdavńa mislil da se ovoj stvari žila pustiti mora, kakti takaj zoberine barberiti. Žreb 12. Svińče najpredi na ovde speļani način barberiti… se mora. Živinvrač 163.

f (sg. N barbernica, GL -e) etim. v. barber; radionica barbira; usp. bričalnica, brijalnica, brilnica. H (s. v. ), B (s. v.  barbitorium, medicina, tonstrina;  barbernica), J (s. v.   tonstrina),  P (s. v.  tonstrina 881).

adj. (sg. N m. barberski, n. -o, barbërsko, f. barberska, G n. -oga, D m. -omu, L f. -e, I f. -um, pl. N n. -a, G m. -e) etim. v. barber.
1. koji se odnosi na barber; barbirski; usp. bradobrilski, brijačev, brijački. H (s. v.  barbersko želešce), B (s. v.  barbatorium, catheter  tisk. catheder,  circumcisorium … barbersko želešce z kem rane obrezavaju se ali ogledaju, gryps, involucre … ručnik barberski kojega na rame devaju onomu koga podbrivaju, linamentum, rasorius, rhinoceros, scalper … želešce barbersko kem se gńilo meso ali kosti izrežuju, sicya … kupica … rog barberski za pobirańe kervi, tonsorius; barberski, dletce … samo barberskomu železcu potrebno je reči z pridańem, rog … rog barberski), J (s. v.  choenicion, cucurbitula 2. … kupica ali rog barberski za kervareńę, volsella). Našesto je vu ladici barberske penez. VZA 13,185. Sim stanovito vtečeju se iz vnogeh stran betežniki … zvunešńega i nutrešńega iliti barberskoga doktorskoga vračeńa potrebujuči. Lal vrač 4.
2. u svezi barbersko želešce med. vrsta kirurškoga noža. H (s. v.  barbersko želešce), B (s. v.  acanthibolus … želešce barbërsko z kojem se ribje kosti iz gërla človečjega vade, ancglomele  tisk. aneglomele, circumcisorium, extractorium, hamulus, phlebotomum; barbersko želešce, dletce … samo barberskomu železcu potrebno je reči z pridańem). Ne more barbersko želešce do ńega. Habd ad 806; rog barberski v. rog; rožič barberski v. rožič.

adv. etim. v. barber; barbirski; izr. po ~ splatiti istući (koga).Da ja ne bi sam ńega po barberski bil splatil, bi vezda moral od ńih visum repertum prositi. Brez diog 133.