Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m onaj koji ima osobine (stare)žene, babe; plašljivac. Z delom se pako kažeš da si jeden babjak prez serca i batrivosti. Zagr V/1, 274.

adv. u svezi po ~ bapski; usp. babinski². B (s. v.   desipio;   baba), X (s. v.   annus).

adj. (sg. N m. babji, n. -e, f. -a, G n. -eg, f. -e, D f. -i, A n. -e, f. -u, L n. -em, pl. N n. -a, f. -e, G f. -eh, A f. -e) bablji.
1. isto što babin 1. B (s. v.   anilis),  J (s. v.   anilis).  Ta starka turopolska kak blazina babja, z rizlingom prežgana. Krl 48.
2. fig.
a. plašljiv, kukavički. Nekoi … junačko, neg babje, neg žabje serce. Škv hasn 43.
b. bezrazložan, nerazuman; neprovjeren, nevjerodostojan. Jako [je] pogibelno ono babje verovańe nekojeh ļudih. Nar besn 11. Ov isti odgovor na navuk naš bi se mogel povedati vsem onem koji vu betegu svojem pomoči išču … po babjem pregovarjańu. Gašp III, 190. Pripovedale su se … babje pripovesti. Lovr ker 89.
3. u svezama babja dušica bot. majčina dušica,Thymus serpyllum; usp. babin 3. Po mladicah začimbeneh kakti jesu babja dušica … postajeju [kupeļi] objačujuče. Lal vod 86. Rugane metice, babje dušice stuci skupa vu mužaru. Mikl izb 121; babje leto topla i sunčana kasna jesen. Po Vsehsveteh vendar povrača se još toplina kaj zovemo babje leto. Horv kal-b (1812) 46. Veselete se vedrine… z mesečine na višnjine, za babjeg leta vu sparine dozrelo bu slatke vine! Krl 108.

f (pl. N babjopovesti) nerazumno pričanje, naklapanje. Vidiš, Petek, ovak počele su se vse one babjopovesti koje se od strašil … po svetu su razširile. Rob II, 270.

m isto što babajko (i ista etim.). Ali babo al babajko … ļudem si ti dobro vsako. Krizm osm 295.

adj. etim. v. babajko; očev. Prvi be Vrhovac, babov krasni, najvridni sinovac. Brez usp 156.

n (sg. N baboverstvo, G -a) praznovjerje. Došlo mu je napervo staro ńegovo baboverstvo na Toupana iliti germļavca za kojega on z početka gospona svojega deržal je. Rob II, 182. Ovde neje nikakovoga spomenka od kakovoga baboverstva. Verh 522.

f (pl. N babuńke) (vjerojatno)dem. od baba 1. Poleg toga te babunke hte nekakve osebuńke. Horv kal-b (1834) 42.

f zool. isto što babica 7. a. B (s. v. ).

f (sg. GL baburde) augm. od baba 1; pej. babetina, ženetina; usp. babina 1. Takovo strašilo i potrahta zlegla se je … od … kermežļive baburde koja se s kačami hrani. Zagr I, 343. fig. To je ona paklenska, prokleta baburda nenavidnost. Zagr I, 505.