| batinańe | n gl. im. od nepotvrđenoga batinati; batinanje. Batinańe, das Prügeln. W 28. |
| batinaš | m (pl. A batinaše) onaj koji tuče batinom;fig. i pej. naziv za pripadnike vladajućih nenarodnih krugova. Stirajte vi činovnike, one vraže batinaše, če vam dojdu v selo vaše. Žmig buna 109. |
| batisten | adj. (sg. G n. batistnoga) fr. batiste; koji je od platna batista. Ov dan se bude velike dvorne žalosti oprava oblekla … černo … sukno … z belim peremom, zaručnemi merliči od batistnoga platna. Nov horv 75 b. |
| batonos | m isto što batonosec 2. J (s. v. sceptrifer). |
| batonosec | m (sg. N batonosec, G -sca). |
| batonosen | adj. (sg. N m. batonosni) koji nosi bat, žezlo; u im. službi (sg. m.)batonosni isto što batonosec 2. B (s. v. sceptrifer … batonosni … batonosec … batonosca). |
| bator | |
| batreńe | n gl. im. od batriti; isto što batriveńe (i ista etim.). Oh, Bože, kulikem vumirajučem budu ne pak za poleščicu one molitve koje moliti navadna je mati cirkva za ńihovo batreńe. Matak II, 474. |
| batritel | m isto što batrivec (i ista etim.). Prehladnik vu žare, lehkotnik vu dele, krepitel vu tuge, batritel vu plače. Kraj 467. Hodi, hodi darih duhovnik duhovneh … batritel vu plačeh. Evang 187. |
| batriti | impf. (inf. batriti; prez. sg. 3. batri, pl. 3. -e; imp. sg. 2. batri; pridj. akt. sg. m. batril) isto što batriveti 1. (i ista etim.). Anğel ńe batri veselim glasom. Vram post A, 96. Prejaki Bože, ki si … mučenike vu ńihoveh mukah batril … daj da se i mi po ńihoveh peldah obatrimo. Kraj 156. Zvrači me rańena, krepi žalostnoga, batri me tužnoga! Citara 186. |
