Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. NV bedača, pl. G bedač) glupača. B (s. v.   fatua).  Bedača na to nije mislila da, kada v zubeh vodu bu imela, mužu odgovarjati ne bu mogla. Lovr ker 74. »Odhağaj«, rekle jesu, »ti bedača!«. Danica (1847) 122. Prodala mu je bedača kriv bilet za drugi klas. Vidr jel 59.

m (sg. NV bedačec, L -u, pl. N -i) dem. od bedak; budalica; usp. bedaček. Ja sem bil pri ovom starom bedačecu. Poslen 88. Kuliki vučeni i marļivi ļudi pri nekojeh ime imaju kakti nerazumni i priprosti bedačeci? Verh 135. Ti z ńim pojdeš, bedačec! Lovr pred 47.

m dem. od bedak; isto što bedačec. Ov bedaček misleči … da si ļudi pred ńim gore dižu … mahnul ńim je z rukom. Danica (1838) 104. Muž merka se to bez hasne, bedaček. Krl 66.

adv. u svezi po ~ na priprost način, budalasto; glupo; usp. bedačko. Niti ovak po bedački [ne sme se reči]: Zna človek, ali more se pripetiti. Mul zerc 4.

adv. u svezi po ~ isto što bedački. Ovak po bedačko zna človek … reči zlu reč. Mul pos 1038.

m (sg. NV bedak, GA -a, DL -u, I -om, pl. N -i, A -e).
1. glupan, budala; usp. bedalo, bespametnik, budala, budalak 1, budalija 1, budalo, nespameten 2. B (s. v.  Aegyptius … asinus egyptiacus … človek nerazumen … bedak, aesopeus … 2. aesopicus gallus … bedak … šupeļak … bukveš ili čisto priprost človek, barbaria, fatuus, maccus, scomber, stolo, truncus, varo;  bedak s uputom na budalo, glumpak), J (s. v.  babulus, caudex, cinaedus, gurdus, stultus, truncus), X (s. v.   stolo).  Kot da bi rekla: tulik si priproščak, takov si bedak da … ni reči ne znaš reči. Habd ad 952. Ovo pošiļam tebi nazad bedaka i norca ovoga koj iz same priprostoče kraļ hotel je postati. Gašp I, 92. Ne beše mi se med takve bedake mešati, bil bi cel ostal. Brez mat 27. Tupoglavci i bedaki, hevravi norci, klafravi norčaki, kokodače i klopoci, hamižni lenjaki, norc z norijom nori i ponori saki. Krl 94.
2. u svezama dvorski ~, dvorni ~ dvorska luda. J (s. v.   morio);  ženski ~ ženskar. J (s. v.   cinaedus).
3. izr. bedaka delati (z koga) izrugivati, ismjehivati (koga).Ti ne smeš z moje kusice bedaka delati. Matoš vid 56; lokati kak ~ pretjerano piti. Od Vuzma do Vuzma ločeju kak bedaki. Krl 46.

f isto što bedastoča 1. J (s. v.  insanio … vu bedalaščini veselomu biti).

f isto što norija 1. J (s. v.  ineptia … 2. bedalia … noria).

impf. (inf. bedaliti; prez. sg. 1. bedalim, 3. -i).
1. činiti, govoriti gluposti; usp. budaliti, čepļuskati. J (s. v.   fatuor).  Er wütet vor Zorn – bedali od serditosti. Nem jez 195.
2. obijesno skakati, ludovati. Schwärmen, bedaliti. Nem jez 145.

m isto što bedak 1. B (s. v.  bardus … 3. glumpeš … bedalo … budalo;  glumpak), J (s. v.   cinaedus).