| berečina | |
| bereg | m (sg. NA bereg, G -a, L -u, pl. N -i, G -ov, A -i) mađ. berek; bara, močvara, močvarno zemljište; usp. berek. H (s. v. ), B (s. v. illuvies, lacus; bereg). Usrid putov grada, malo spreda, stoi [četa] kod beregov ki tako poveda: Begler-bega boļe dojdoh da b oznanil. Zrinski 121. Onu noč pervi dan svečna dvoje čudo jest prigoğeno, ar bereg ves je posehnul i pozoj lusnul. Gašp III, 236. Sada se pripravļaju potrebna za posušeńe mļak i beregov, a vodoteča … je več skoro vsa očiščena. Nov horv 155 a. |
| berek | m (sg. NA berek, G -a, L -u, pl. N -i, G -ov, I -mi) isto što bereg (i ista etim.). B (s. v. palus), J (s. v. paludicola). Turci … još nametahu halug po bereku, da im ne pačahu kad k jagmi poteku. Zrinski 194. Turci naše, med berekmi zavernuvši, pobili su vnoge, ali ne prez svojega kvara. Vitez raf 212. |
| berežen | adj. (sg. D f. berežni) isto što berečen 2. b. (i ista etim.). Zrokuju beteg … vode zmenkańe … [i] goveda po velikoj žeği k smerdļivi, berežni vodi primorańe. Živinvrač 140. |
| berg | m (sg. G berga) bot. oskoruša brekulja,Sorbus aria. Kada človek verbanca ima, zemi zelenoga berga i ńegove sredńe kore jednu šaku … skuhaj. Medik 14 a. |
| bergamenski | adj. (sg. L n. bergamenskom) koji se odnosi na; Bergamo, grad u Lombardiji; u svezi držańe bergamensko provincija Bergamo. Odičil je ńega [Bog] kada je prošńi ńegovi vu deržańu bergamenskom navadna povodna … zevsema je prestala. Gašp III, 734. |
| bergl- | v. brgl-. |
| bergļec | m v. brgļec. |
| beričetno | adv. tur. bereket; plodno, rodno, sa srećom. Ti se, Filip, tega drži, ar je dobro i spametno, pak ti bude beričetno. Vidr jel 33. |
| beril | m (sg. N beril, pl. N -i) grč. bēryllos; dragi kamen beril; usp. beriluš. B (s. v. chrysoberyllus; bisera imena), P (s. v. beryllus 779). Oniks be kakti i sardoniks blato, pluju odureni v vode piropuši i berili, zločest terh vkup z smaragduši. Jurj 110. |
