Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n bezosjećajnost, grubost. Zroki koji su pogodbu zverhu meğih zaderžali, je najpervič nepresežno bezčuvstvo tolnačnikov kraļa. Nov horv 292.

m (pl. N bešlie) tur. bešli (v. ER); pripadnik konjičke tjelesne straže velikog vezira. Bešlie: turski berzoposkočni dvorjaniki. Krizm osm 294.

adj. (sg. A bešlinskoga) koji se odnosi na bešlija. Bog … posla agu bešlinskoga, koteri za bašom Sigetskim gradom vlada, koi … utiša … viku i krič vnogi ļudi. VZA 6, 197.

f (sg. NV beštia, G -e, A -u, I -um, -u, pl. NA -e, G beštij, beštih, D -am, I -ami) lat. bestia.
1. 
a. životinja općenito. H (s. v. ), B (s. v.  affligo, agnatus … veli se vse ono kaj se zna prirasti ali k telu človečemu … k beštiam … ali k drevu koje drugač natura sobum ne donaša, bestialis, belluatus 2. … sagi vsakojačkeh beštih z kipi namalani ali tkani, bestiarius, bestiola, petitus; beštia, beštie navučene), J (s. v.   bellua).  Nabukodonozor, kraļ zmožni, vun veržen zmeğ ļudi živinčetom ili beštiu posta. Vram post B, 190 a. Včinemo človeka na … spodobu našu i naj bude nad ribami morskemi i pticami nebeskemi i beštiami. Habd ad 1. Tulike [su] skerbi ne samo za tela človečanska, nego pače i za beštie neme. Zagr I, 158.
b. opaka životinja, zvijer, neman. H (s. v. ), B (s. v.  arenarius 2. … bestiarius … zatočnik beštinski ili vojnik koi vu gledališču opčinskom z beštiami vojuvati mora, bellua, teter). Ignacius … rastergan be od beštij. Vram kron 21. Beštia na dete je ļuta valila. Jurj 59. Videl [je s. Januš] jednu … strašnu beštiu … kotera imala jest sedem merskeh glav, a deset rogov odurneh. Gašp II, 647.
2. fig.
a. budala; surova, gruba osoba. Bil bi se… na tak očivesto čudo neverni Maksenciuš mogel spetiti videči zmožnost Boga … ali kaj je beštia, to je beštia. Habd ad 85. Ja sem … videl suze tulikeh vdovic … koje ove beštije oplenile jesu. Mink 35 a. Najpriprostešemu [človeku je žal] kada ga za norca deržiš i beštium imenuješ. Zagr IV, 182. I priskočiju k ovomu kervoloku govoreči: »Stani, stani, ti beštia!«. Zriń 15.
b. pokvarena osoba. Ne se mogla beštia ona daļe zderžati, nego … reče mu: spi z menum. Habd ad 72. Muči, beštija, kaj vraga govoriš. VZA 16, 199.
3. isto što bes 1. Ti, beštia kervna, što ovde stojiš, ti prokleti [vrag], pri mene ništar nemaš. Vram post B, 112 a. Dojde… vrag peklenski … kojega opita zvezdoznanec: Kaj ovdi iščeš … nesrečna naveke beštia? Gašp I, 939.
4. fig. napast, grijeh. O paklenska beštia skupost, na kaj nevoļnoga človeka napeļaš! Habd ad 515. Vojuj čversto… i preobladaj ļute beštie… sladkovabna poželeńa. Kempiš 139.

f dem. od beštija 1. B (s. v.   bestiola),  J (s. v.   bestiola).

adj. (NA m. beštinski, n. -o, f. -a, G n. -oga, f. -e, D n. -omu, A f. -u, I m. -em, pl. GL f. -eh, A f. -e, I n. -em, f. -emi) etim. v. beštija.
1. životinjski. B (s. v.  belluinus … beštinski … beštinske naravi ili nature … beštinska besnost ili ļutost, brutus;  beštinski), J (s. v.  suppl. bestiarius).Obličaj človeči ima, ali beštinskem žitkom žive. Habd ad 603. Karvan [se je] zaderžaval na mercinah … tuliko človečanskeh, kuliko beštinskeh. Zagr I, 558.
2. nečovječan; divlji, neobuzdan. B (s. v.   belluinus;   beštinski). Dacian … se [ne] sramuje … pogubiti koga vkročena beštinska ļutost tersi se obraniti. Gašp I, 396.
3. vražji. Moj človek … pazi ada da ovoga kipa Božjega ne vtepeš … ali mesto ńega beštinski, vražji kip vu duše tvoje ne postaviš. Habd ad 4. Ne prestraši se [ova beštia] … vu hiže, nit vu cirkve ove svoje beštinske i peklenske poganije činiti. Zagr I, 344.
4. grešan, sramotan. Ov je bil konec beštinske kurvarie mladenca onoga. Habd ad 599. Jeden mladenec … beštinskoga živleńa … piti, igrati, tancati, to je znal. Zagr IV, 107.
5. u svezi zatočnik ~ gladijator. B (s. v.  arenarius 2. … bestiarius … zatočnik beštinski ili vojnik koi vu gledališču opčinskom z beštiami vojuvati mora).

adv. etim. v. beštija; samostalno i u svezi po ~ poput životinje, životinjski. B (s. v.   bestialiter;   beštinski).

adv. etim. v. beštija; u svezi po ~ isto što beštinski². [Maria] jest arka noemska vu koje … i beštie, to jest prez razuma, po beštinsko živuči grešniki … osloboğeni ostanu pred serditostjum božanskum. Gašp III, 710.

n etim. v. beštija; životinjstvo, nečovječnost. B (s. v.   bestialitas).

m (sg. NA beteg, G -a, DL -u, I -om, pl. N -i, G -ov, -uv, D -om, A -e, L -eh, I -i, -mi) mađ. beteg; usp. betek, bol¹, bolesnost, bolest, boleznost, boļa, nemoč 1, nemočnost 2, razboleńe.
1. 
a. poremećaj funkcioniranja organizma, bolest; nemoć. H (s. v.  beteg ki se more zvračiti, beteg nočni ki na spečke kakti breme opada, spańe … spańe jako po betegu), B (s. v.  anas 2. … beteg riti, aegrimonia … nemoč … nemočnost … beteg …razboleńe … nezdravje … nevoļa, agonizo… z betegi se borim, carcinodes, carnificina 3. … beteg i ostala ka znutra trape i muče človeka, chronicus, contagium … beteg koi se samo od dotikańa prijemļe, defunctus, detineo, dies, elevo, exomphalon … natečeńe na pupku iz betega, morbus … beteg … nemoč … nezdravje … bol, morbidus, morbificus, occurro … 4. protivim se … nastajajučemu proti stati betegu, opportunus, palindione, pateo, prosedamum … stanovit beteg ovnov i pastuhov radi kojega samic poželeti ne mogu, scorbuticus … slezenobolni beteg, vitium … falinga … falinga tela … falinga naravna kot slepost … šepavoča … plešivost … beteg; beteg, betega povekšańe, pupek… otok na pupku iz betega, nerast … bol slezene … koi takov beteg trpi), J (s. v.  acmestes, aegrotatio … bol … bolest … nemoč … boluvańe … beteg, infirmitas … nemoč … slabost … gingavoča … bol … beteg), P (s. v.  morbus … beteg … nemoč 200). Anton muža, doktor, Avgušta od betega smertnoga zvrači. Vram kron 17. Letos vnogo teškeh i strašno zleh betegov … bude. Kal 23. Prašna pako [kerma] biti ne sme da se [tič] betega … ne zadobavi. Fink 19. Ako [medicina] ne popravi, barem ne pokvari betega. Brez diog 128. Nabubal sem se prevučene recepte … Kaj imam od tega? beteguv šerega. Krl 27.
b. med. u svezama anglianski ~ rahitis. Težak porod stanovito … sledil bude kak negda pripeča se vu oneh koje anglianskoga betega imaju. Lal pupk 23; ~ bubregov / obistja upala bubrega. B (s. v.  beteg 11, obistje); ~ kotrigov upala zglobova. H (s. v. ), B (s. v.  beteg 18); ~ opčinski / opščinski epidemija. H (s. v.  beteg opčinski), B (s. v.   pandemius;  beteg 6); ~ polski mesna kvrga na glavi iz koje rastu dlake. B (s. v.  plica … kërpa … beteg polski t. j. zcvertje lasih ili fruga na glave mesna iz koje lasi vun rastu kot z kravjega repa skup zpleteni); ~ prilipni zarazna bolest. P (s. v.  morbus contagiosus … beteg prilipni200); ~ velikoga sna / spańa, zaspani ~ isto što mrtvi seń s. v. mrtev. B (s. v.  coma 3. … zaspani beteg, lethargia … mertvi seń … vmertvilo … beteg velikoga sna gda za se ne zna … od kojega negda i … manenia dohaja; beteg 21. … velikoga spańa ili sna); bledi / glenasti ~ (vjerojatno)bijeli cvijet. Ova voda … vrači takaj vu bledom iliti glenastom betegu divojkih. Lal vod 62; črvni ili glisten / glistni ~ crijevna bolest, gliste. H (s. v.  glisteni beteg), B (s. v.  beteg 22); glisteni / dečinski ~ vodene kozice. B (s. v.   morbili);  francuski ~ sifilis. H (s. v.  francoski beteg), B (s. v.  morbus, venereus). Francuski beteg najpervo bil je … donešen v Latinski orsag. Vitez raf 133. Die Venusseuche, francuski beteg. Mat gram 288. Baba mu se vleče od francuskeg betega. Krl 53; jetrni ~ upala jetara. H (s. v. ); kamenec ~ bubrežni kamenac. H (s. v. ); kraļevski / zlatenični / žuti ~ žutica. B (s. v.  icteria, morbus; beteg 20 s uputom na zlatenični, zlatenični beteg, žut), J (s. v.   icteritia).  Icterus … žuta bol … kraļevski beteg. Voc 507. Ova voda hvali se … vu žutini iliti vu kraļevskom betegu. Lal vod 78; kužni ~ kuga. B (s. v.  contagium … kužni beteg ili kuga od dotikańat. j. beteg koi se samo od dotikańa prijemļe, pestis; beteg 23); ledovja ~ šećerna bolest. H (s. v.  ledovja beteg ki veliku žeju čini); mrzel ~ (vjerojatno)nazeb, prehlada. B (s. v.   algenia);  nosni ~ izraslina u nosu, polip. B (s. v.   polypus);  pesji ~ vrsta pseće bolesti. Pri hudi zimlici, kakoj pesji beteg imenuvani, cucek … turoben postane. Živinvrač 217; porodni / prirodni ~ nasljedna bolest. P (s. v.  morbus contagiosus … porodni ali prirodni beteg ali koi je od otca 200); rak ~ zloćudni tumor, rak. B (s. v.  cancer, cancero, cancerosus); rodbinski ~ parazitiranje ličinaka različitih kukaca u čovjekovu tijelu, mijazam. B (s. v.   miasma);  suhi ~ plućna tuberkuloza, sušica. H (s. v.  beteg suhi), B (s. v.  cachectes, cachexia, marasmus, peripneumonia … suhi beteg … pluč vužgańe … teško dihańe, phthisis, pulmonicus; beteg 13), P (s. v.  tabes 208, tabidus 121). Zakaj ne vreme sada tomu? Nadohaja [onda] velika slabost, gingavoča, zimlica človečanska, suhi beteg i zadnič smert. Lal vrač 133. Ako se zapusti [kašel], istoga suhoga betega zrokuvati more. Živinvrač 167. fig. Kajti je suhi beteg mošńu stenčal. Habd ad 848; veliki ~ epilepsija; usp. opadavica, padavica. B (s. v.  abas, artemon, caducus, comitialis morbus; beteg 8), P (s. v.  caducus morbus 187, comitialis 113). Ako sem kriv, veliki beteg, črevobolna kri i nagla guta da priğe na me. Perg 222. Svetci … znaju … pomoči …: vu velikom betegu ili padavice s. Valentin. Mul hr 409. Epilepsia, veliki beteg. Rož reč 8. Kerč pri govedih … veliki beteg imenuvana, s istem betegom pri človeku zevsem jednaka je. Živinvrač 131; vetreni / vodeni ~ vodena bolest. B (s. v.  anasarca, aqua intercus, ascites, catasarca, sarcites, tympanicus, tympanites; beteg, vodeni beteg). Ludje vodeni beteg imajuči čim boļe piju, tem boļe žeğaju. Vram post B 213. Suproti žutoče i vodenom betegu pelina vuzimļi vu pilišu i jelišu. Hiž kniž 206. Mošta piti ne zdravo … zrokuje grižu, kamenec i vodeni beteg. St kol (1866) 135; vušivi ~ kožna bolest koju izazivaju uši,Phthiriasis. B (s. v.  pedicularis, phthiriasis); ženski ~ pretjerana seksualna želja, nimfomanija. B (s. v.  furor … maternica … ženski beteg; ženski 5).
2. bol, patnja (fizički i duševno).B (s. v.  beteg 12). Ki na ovom svete jedne zimnice terpeti… ne more, kak hoče vekivečne poste, žarkoga ogńa betege … terpeti. Petret 268. Mornaj ļubimec i naprsnik ńegov (tj. Burbonov)kaj mu vseh srdca je kazal betegov, drečen [je] bil vu vsem. Henr 181.
3. u svezama dojti vu beteg v. dojti; nočni ~ težak osjećaj u snu, mora. H (s. v.  beteg nočni), B (s. v.  incubus … nočni beteg teršeči človeka kak da bi kaj na ńem ležalo i to biva od prekorednoga jeğeńa i jestvin neskuhaneh v želudcu; nočni beteg, beteg 26); beteg na smrt neizlječiva bolest. H (s. v.  beteg na smrt … morbus lethalis); ishajati izbetega v. ishajati.