|
bezakońe
|
n bespravno stanje, bespravlje. B (s. v. injuria s naznakom da je dalm.; bezakońe s uputom na krivica, krivica s naznakom da je dalm. ). V bezakonju, v samosilju, v samovolji, v soldačiji… stari je jedini madžarskemi grandi pljunul v oko. Krl 127. |
|
bezbrojan
|
adj. koji se ne može izbrojiti. B (s. v. s uputom na neizbrojen). |
|
bezdan
|
m i f ponor, ogromna dubina; u atributivnoj službi u polusloženici bezdan-voda ponorska voda, duboka voda. Kurtius za osloboğeńe Rima vu bezdan-vodu se hiti. Vitez raf 18. |
|
bezdjelak
|
m točka; usp. prezdelak, nerazdelek. J (s. v. punctum). |
|
bezeg
|
m (sg. N bezeg; oblici koji mogu biti i od bezg donose se tamo) isto što bezg 1. Beli bezeg veter njiše. Domj sunc 34. |
|
bezg
|
m (sg. NA bezg, G -a, I -om) bot.
1. bazga (grm, drvo, cvijet ili plod ), Sambucus nigra; usp. bazg, bezeg. H (s. v. ), B (s. v. acinus, sambucus, sambuceus, umbilifer; bezg), J (s. v. sambucus). Kuprivu neče tresk, niti tuča skončat bezg. Popevke 204. Bezg frigan. Birl 108. Med vsemi domačemi protimbami bezg pervo mesto ima. Horv kal-b (1827) 40. Zagvozdica mora biti tenka iz bezga ali železa. Danica (1838) 58.
2. u svezama mali ~ abdovina, hebed,Sambucus ebulus. Mali bezg (Zwergholunder) ima smerduču duhu boļe kak navadni. Danica (1834) 54; špańurski ~ jorgovan,Syringa vulgaris. P (s. v. sambucus 520, syringa 522). |
|
bezgav
|
adj. koji je šupalj kao bazgovo drvo; usp. bezgov; fig. Dober je zgovor, ako je i bezgav. Gaj posl (s. v. dober). |
|
bezgov
|
adj. (sg. NA m. bezgov, f. -a, n. -o, GA m. n. -oga, I m. n. -em, f. -um) koji se odnosi na bezg; usp. bežğen. B (s. v. roob, sambuceus; bezgov), J (s. v. sambuceus). Pred spańem jedna ali dve šalice bezgovoga teha … pri gerloboļi hasne. Danica (1835) 7. Cvet bezgov pred suncem beri. St kol (l866) 122. |
|
bezgovina
|
f (sg. A bezgovinu) bazgovo drvo, bazgovina; usp. bezg. B (s. v. ). Gde … duhan berzo vgasne, mora gdo čez bezgovinu dim nuter zapuhavati. Živinvrač 66. |
|
bezgovišče
|
|
