Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (sg. N cekin, GA -a, L -u, pl. NLI -i, G -ov, A -e) tal. zecchino; zlatni novac, zlatnik. Jeden skupec buduči opitan kuliko ima cekinov… ni hotel izraven povedati. Šil 251. Ńemu [se] dug ov ali z cekini ali pak z cvancigari izplatiti ima. Bank 28. Spekel se buš v blatu … z mošnjom i s cekini. Krl 57.

m (pl. G cekinčecov) etim. v. cekin; isto što cekinec. Muž … donese [mi] mošničku cekinčecov ali škudic. Lovr pred 14.

m (pl. A cekinčeke) etim. v. cekin; isto što cekinec. Vu ńem gosponek negda je je pred Turčinom spravil cekinčeke. Vör 26.

m (pl. N cekineci) dem. od cekin; cekinčić; usp. cekinčec, cekinček. hip. Vu tom ormarecu nahajaju se: pervič plesnivi cekineci od dvadeset let. Lovr rodb 34.

f bot. isto što cikorija 1. (i ista etim.). B (s. v.   zacynthia).

adj. (sg. N m. cel, -i, n. -o, f. -a, ciela Perg 74, G m. celog, -a Citara 209, n. -oga, f. -e, D m. -omu, f. -i, A m. -oga, cel, -i, n. -o, cielo Perg 39, f. celu, -o J s. v. extendo,L m. -om 4, -em 2, n. -om, -em Danica 1847, 144, f. -i, -e Domin 12, -oj. Verh 74, I, m. n. -em, f. -um, pl. N m. -i, n. -a, f. -e, G m. -eh, -ih Jurj 90, n. -eh, f. -eh, cielih Var mes 105, A m. cele, n. -a, f. -e, L m. -eh; du. m. -a, n. -e) cijel; usp. celahen, celcat, celehen, cil², čitav.
1. sav, potpun, cjelovit, uzet u cijelosti. B (s. v.  argutor, litera, omnis, perpes, redinteger, universus;  cel), J (s. v.  annales, extendo, fasti 2, olympias, provisus … zemeļskoga sada za jedno celo leto priprava, sedeo … cele dneve manguvati), P (s. v.  biduum 64, petra … pečina cela ali razbita … hrid … golet … klisura 46). Noč je bil v arke celo leto i jeden na deste den svojimi sinmi. Vram kron 3. [Divojka je] jednu lepu rožu na jeden kolobaric… privezuvala, doklam je cel venec naplela. Habd zerc 532. Terpelo je obsedeńe Carigrada dve cele lete. Vitez raf 58. Celo drevo s korena si skopajte. Brez mat 6. Bombardiral ju je [pokojni Hudmanič] … s celum košarum kokošjih jajec. Matoš vid 55.
2. neokrnjen, neoštećen; nepovrijeđen. H (s. v. ), B (s. v.  cesso, cicatrix, crabro, integer;  cel), J (s. v.  clibanus, do, holocaustum, illabefactus, integer, unter, redinteger), P (s. v.  integer 115, philvra 342), X (s. v.   tango).  Zato se Krištuševu telo ni ne razlomi ni ne razdeli na dele, nego celo … ostane. Vram post A,145 a. [Ova sveča] nigdar ne dogori, nego … vsegdar cela ostane. Nadaž 102. Od verhunca vse do konca cela mesta ne beše. Citara 209. Najenput v dolici celi mir – tihoča – vse muči. Rak pes 3. fig. Tebe, Maria, celo ne serdce, nego rasporeno. Mil vert 86.
3. pravi, istinski, čvrst, stalan. B (s. v.  insolidus, solidus). Da bi… zavez mej ńimi vučińen … cel, čist, stalan … na veke bil, žile su odpirale svoje. Bel prop 48. Zaufańe vu vračitela mora biti celo, pravo, istinsko. Lal vrač 32. Zadovolščina je tak potrebna stran k šakramentu pokore da, zvan nemogučnosti, prez ńe šakrament pokore cel ne bi bil. Katek 95.
4. u im. službi (n.)celo mat. cijeli broj. Kada je brojitel jednak z imenitelom, tak je jedno celo. V. p. 5/5, 6/6. Brojozn 32.
5. u svezama ~ broj mat. cijeli broj. Kak se more drobiš na cel broj ali pak cel broj na drobiš obernuti. Šil 55; na celo desno voj. cijeli okret nadesno. Obernu se gospoda oficiri … na celo desno. Exer 2 b; celo na levo voj. cijeli okret nalijevo. Postave se celo na levo. Exer 9 b; celo vino nepomiješano, čisto vino bez vode. B (s. v.  acraton … čisto … celo i samo … nepomešano i prez vsake falinge vino).
6. izr. celi svet veoma mnogo ljudi, svi ljudi. Krvava to zver je … ne žaļuje celoga sveta potuči. Henr 179. Ov Judaš … je pital Ježuša: »Gospone, zakaj se ti nam očituješ, a ne celomu svetu?«. Krist ap 26; cele litanije prekomjerno pričanje, više nego što je potrebno za razumijevanje. Diogeneš: Hu, to su cele litanije. Brez diog 91; iz celoga srca / z celem srcem najiskrenije, najodanije. O stvoritel i odkupitel moj nebeski, hvalu ti dajem iz celoga serdca mojega. Petret 294. Ova govori gospodin Bog: obernite se k meni iz vašega celoga serdca, vu postu i vu plaču i vu narekuvańu. Ev 44. [Mi] jesmo dužni … z celem sercem pripravni biti za včiniti zapovedana i ostaviti prepovedana. Katek 53; na celom posve, sasvim. J (s. v.   insolido).

f (sg. N cela, G -e, A -u, L -e B s. v. cellanus, -i Kempiš 35, pl. NA -e) lat. cella; redovnička izba, sobica u samostanu, ćelija; usp. celica. B (s. v.  cellanus, cellulanus, exedra, syncellita). [Sveti Venceslav Henriku] zapoveda da… z ženum vkup ide v celu gore rečenoga fratra. Habd zerc 50. Jeden frater imenom Štefan … odišel je iz kloštra vu puščinu sedamdeset mil daleko do cele svoje. Fuč 138. Donuš … pervi iz cele iti je se podstupil. St kol (1819) 213.

f (sg. A celu) isto što celov. Judaš … Gospodinu celu poda, Židovom ga tada proda. Ščerb 30. Judaš … Gospodinu celu poda, v židovske ga ruke proda. Citara 210.

adj. (sg. N n. celahno, f. -a) dem. od cel; uz koji katkad dolazi za pojačavanje značenja; usp. celcat celehen).
1. isto što cel 1. Letos bude … troje sunčano a dvoje mesečno [potemneńe], zmed kojeh bude se samo dvoje celahno mesečno vu našeh krajih videlo. Danica (1844) IV.
2. isto što cel 2. Iz dreva napravļena [komorica] … vu pogoru vsega kaštela na prah i pepel oberńenoga ona cela celahna je ostala. Gašp III, 776.

m pl. (G Celanov, A -e) stanovnici grada Celja. Začne bolvanske Celane Ježuševu veru navučati. Gašp IV, 134.