Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n (sg. G danorastja) vrijeme kad dan postaje duži; u svezi početek danorastja astr. zimski solsticij. J (s. v.   solstitium).

m (pl. N danospisi) isto što dnevnik 1. Danospisi (Diaria) i činospisi … [su] gde vsagdašńi čini zborski … zaderžavaju se. Domin 36.

adj. (sg. N m. danski, G m. -oga) koji se odnosi na Dansku; usp. danijanski. 1523 [god.] … počeli su se (tj. počeli su vladati)kraļi danski Friderik i švecki Guštav. Vitez raf 138. Nasleduvati Davida ni zamudil odičeni godovńak današńi sveti Kanut, kraļ danski. Gašp I, 342.

n gl. im. od dati.
1. isto što dańe 1. Dobra dreva … sad duha … jest ļubav … milošča … danje i daruvanje. Vram post A, 177.
2. isto što dańe 2. Takova donacia ili danje ništar ne hasni. Perg 127. Vsako danje najbolše … zgora dohağa od Otca svetlosti. Kraj 10.

n (sg. NA dańe, DL -u, I -em, pl. NA -a) gl. im. od dati.
1. ono što se daje ili čini; davanje; usp. danje 1. B (s. v.  addictio, collocatio, datio, datus, dosis, exibitio, locatio, mores, notificatio, praebitio, projectum, propitiatio, tributio), J (s. v.  datio, impertitio … razdeleńe … podeleńe … dańe, praebitio). Pred ńegovem licem pojdeš pripravļati putov ńegoveh na dańe znańa. Habd ad 296. Kakva su deržańa, takva su sreče dańa. Krist anh 170. Na nebi gibalo se čudno i strašno Božje dańe: zvlekla se zvezda na mesec baš. Vör 34.
2. darivanje; usp. danje 2. B (s. v.   largitas).
3. izr. ~ ruke pogodba. B (s. v.   stipulatus);  napervo ~ predujam. J (s. v.   anticipatio);  nazad ~ povrat (o predmetima).B (s. v.   redditio   tisk. reditio); vu ruke ~ izručeńe. B (s. v.  resignatio, traditio).

adj. (sg. N f. danja) dnevni, danji. Ta na pleče košara bila nam je sanja i nočna i danja. Kov tisk 27.

adv. za nadopunu onoga što je upravo izrečeno.
1. štoviše, čak. H (s. v. ), B (s. v.  atqui, calculus 5. … penez on kojem se računi zmeču dapače i za same račune jemļe se, calix … dojdučem ne veruvati dapače ni ona nesu segurna ka vu rukah dëržimo, immo, propotisma, quin, super;  da), J (s. v.  absum, adeo, immo, quinimo, quinetiam), P (s. v.  lacertus 101, munimentum portae praestructum 61). Ni samo z dušum, dapače i s telom je se priklopil [Ježuš] … k našemu telu i duši. Bel prop 47. Ja sem … zemļa, dapače červek. Mul šk 100. To ni kesno, dapače jošče rano. Krist anh 192. Koi želi posel ov na srečen dopeļati konec, mora veliku, dapače vsu moguču potrebuvati marļivost. Verh 10.
2. baš naprotiv. J (s. v.   absum).  [Ovem] čudom ne kaj bi se bila ona vražja službenica prestrašila, dapače je nečistoga gosta po večere v … komoru zapeļala. Habd ad 7. Ne … prepovedamo … živinu prez terha tirati, dapače i z terhom. Mul pos 767. On je [Peter] z pervine tak serdčen bil da ni zapuščal Ježuša, dapače je ńega nasleduval tja vu dvor aldovničkoga poglavara. Krist ap 4.

konj. isto što ako 2 (v. i prem¹). J (s. v.  etiamsi … akoprem … prim ako … najti … daprem). Leto ovo … kaže se z vnogih zrokov dobro, srečno i rodno daprem vekšim delom on hudobni Saturnus nad istim letom gospodari. Vitez zor (1698) 15.

m (sg. NA dar, G -a, L -u, I -om, pl. N -i, -ove, G -ov, -ih, A -e, -i, L -eh, I -mi, -i).
1. poklon, dar; nagrada. H (s. v.  boritelov dar, dar mali, dar, dari pervi dečinski), B (s. v.  agonothesia, allectus … lepemi darmi … rečmi slatkemi … mastnemi privlečen … dopeļan, antidorum, apophoreta … najpërvo zvali su se dari koje su poganini davali vu decembru ili prosincu mesecu oneh sedem ali pet den Šatrurnušu bogu svojemu, auctus … dar z pridavańem raste, caeco … je pameti z darmi slepiti, collativum … prikazańe … dar z dobre voļe od puka kraļu, compesco … z darmi koga sasiti, constupratus … sud podmičen … pokvarjen darmi, crepundia … škrobotalka … zvončeci … lutka… pupa i ostale igre dečinske ka se za perve dare detce daju, datum, donum, dorophagus … darov potrošļivec … požiravec, honor, lautia, maritagium, munerarius, munus, munusculum, nemunera, niceterium, palmarium, palmarius, palpo … z darom prilizavati se, Pandora, perisseuma, praemium, praesentate, profectitius, pronuncio; dar, dar za dar, darec, dari pervi dečinski, darujem, na dar, komar … malo je sala vu komaru … malo hvale v malom daru), J (s. v.  adoleo, agonothesia, antidorum auctoramentum, brabeum … dar boritelov najmre vu igri boreńa doblen, diaparthenia, doto), P (s. v.  apophoreta 708, congiarium … dar kraļevski puku razdelen ali samo navlastito dobrovrednim ļudem ali vojakom 710), X (s. v.  do, honor, munus). Kupil sem vina na dar tri pinte. Var mes 114. Tri kraļi od sunčenoga izhoda novoga židovskoga kraļa … z darmi išču. Habd zerc 346. Poslala je [Terežia] … Turčinu od starine vre navadne dare. Mar 21. Ono [goruče vugleńe] je … nepriatelu za stegneńe i ponižeńe prikladneše kak darov z darmi povračańe. Mat gen 92. fig. Na pleče košara, teška puna dara. Kov tisk 26.
2. mito. B (s. v.  adechastus, hamatus, subruo). Šilveštra takajše vun verže iz česti, ar je i on z darmi … papinstvo dobil bil. Vram kron 33. Zato gustokrat S. pismo sudce nagovarja da darov ne priimļu. Habd ad 195. Moje … zapovedi … krivo obračaju, dare prijemļu. Velikov 109. Prodaje se mitam sudbena stolica, prez darov krivična ostane pravica. Brez jerem 151.
3. duhovna sposobnost; milost, blagost. B (s. v.   charis;  dari naturalski, dari zverhunaturalski, darom Božjem), X (s. v.   munus).  Ne prijemlete v teščinu dari i milošču Božju. Vram post A, 75 a. Najzveršeneši dari jesu oni dari ki su nam na dušno zveličeńe potrebni. Kraj 11. Daj, Gospone, ļudem nevernem vere dar kerščanske. Evang 188. Dari Duha sv. jesu sledeči: 1. dar mudrosti, 2. razuma, 3. tolnača. Katek 22. Ta molitva je nebeski dar. Gal 144.
4. u svezama ~ narave/ naravski ono što se u nalazi ili ostvaruje u prirodi bez ljudske intervencije. B (s. v.  Pandora … božica vseh darov narave; naravska nadeleńa ili dari); usp. naravsko nadeleńe s. v. nadeleńe; ~ svadbeni / zaručni / zaručnika ali zaručnice / zaručnikov / zarukov poklon pri vjenčanju; miraz. H (s. v.  dar zaručnika), B (s. v.   ambedo),  J (s. v.   arrha),  X (s. v.   dos).  Od ńega izprošena velika penez šuma pri bogateh podana je na letne dohodke … odkuda siromaške device dar zarukov prijeti mogle budu. Gašp III, 583. Dos, otis, f. … Miraz, dar svadbeni. Syl 2. fig. Poslena [žena] donese vre vu ovih … krepostih lepoga dara zaručnoga i pomore tovarušu. Prav pis 68.

adv.
1. samo, barem; malo. H (s. v. ), B (s. v.   tantum  s naznakom da je dalm., dar s uputom na leprav, leprav s naznakom da je dalm. ). More biti bi se s prešestneh svojeh nevoļ dar na čase zabil. Habd zerc 464. Oče … budi mi slobodno neg vodu potočnu piti, bar se ne dopusti ni dar veseliti. Magd 95.
2. čak; usp. dari. Gospa plaka dar od neba ne videvši svoga cveta. Citara 212.