Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (pl. N dečkurini, G -ov) augm. od dečko 1. Včera noč skupiše se nekoliko pijanih dečkurinov … i biše malo razvuzdani. Nov horv 134 a.

m (sg. V detčo) hip. od dečko 1. Oj detčo! prosim te, daj … mi poveğ zakaj se … od vseh četireh stran vidiju vure? Danica (1836) 69.

m (pl. A dečušince) isto što dečarec. Del je [Tonček] na botu ježovicu, ž ńom dečušince haril da bu. Vör 45.

m (sg. N ded, GA -a, D -u, I -om, pl. N -i, A -e) djed.
1. očev ili majčin otac; usp. deda. H (s. v.  ded po otcu, ded po matere), B (s. v.  amita 4. … teca mojega deda po otcu, avus, opiter, proavus, progenitor, prosocer, regenero;  ded), J (s. v.  abavus, atavus, avus prosocer), P (s. v.  atavus 279, opiter 78). Vsako imienje i marha … su od oca i od deda ostala … sinmi. Perg 46. Ovi pako tri jesu stareši moji, naimre otec, ded i praded. Fuč 279. Pliniuš Fabatušu svoje žene dedu (naslov).Danica (1844) 4 b.
2. muški predak uopće. Tak li dede … vaše nasledujete. Lis 33. V Bošńe negda tvoj[i] dedi … dobra jesu vuživali. Popevke 198.
3. star čovjek, starac. B (s. v.   cascus;   ded s uputom na starec). Ded … alter Mann. Krist anh 7. Je li vas ni sram, vi stari ded, pak jošče niti toga ne znate kaj ovo šmerkavo dete zna. Danica (1847) 129.
4. samostalno i u svezi ~ stari bot. staračac,Senecio vulgaris. H (s. v.  ded stari), B (s. v.   pappus).
5. u svezama tretji / veliki ~ pradjedov otac, prapradjed. B (s. v.   abavus),  J (s. v.   abavus).  Kak su vaš … ded [vmerli]? – Vu posteļe. – Vaš veliki ded? … Vu posteļe. Škv 76; najzadńi / zadńi ~ pradjedov djed. B (s. v.  atavus, tritavus); vražji ~ zli duh, đavao. J (s. v.   cacodoemon).

m isto što ded 1. B (s. v.  linea 5. … red kolena gore idučega od otca do deda … prededa, matertera 3). Vu njoj se rodil deda i japa. Pav pop 5.

interj. za poticanje: deder, de; usp. deder. J (s. v.   age).

m dem. od ded.
1. hip.
a. prema ded 1. Kuliko pak nevoļni dedek, nevoļna babica, ter od svojeh snah … zetov … čuti mora … psov? Habd ad 223. Dedek! Oni su zaisto vnogo kruha jeli. Danica (1836) 65. I dedek k obloku je višeput došel … i zazval: »Vre poldan je prešel, naj decu sad negdo poišče!«. Domj kip 17.
b. u svezama ~ vu četrtom kolenu pradjedov otac; usp. ded 5. J (s. v.  abavus … dedek vu četertom kolenu); ~ vu petom kolenu pradjedov djed; usp. ded 5. J (s. v.   atavus).
2. prema ded 2. Smert gledeči … starac dedek reče. Gašp II, 555.
3. dio preše. Dedek je furek koji se med babum i šibum deva. Danica (1839) 23.
4. samostalno i u svezi smrdeči ~ zool. pupavac,Upupa epops. B (s. v.   deb),  J (s. v.  upupa … smerdeči dedek).

adj. (pl. A n. dedekova) koji se odnosi na dedek 1; djedov. Vugodne seńe imal sem da maloga sineka na kolena dedekova peļam. Lovr pred 22.

interj. isto što dedar. J (s. v.   eja).

m (sg. N dedič, pl. N -i, G -ev, A -e) baštinik, nasljednik; usp. baščenik, erbič, odvetek. B (s. v.   cleronomus  s naznakom da je dalm.;baščenik, baščeniki, dedič s uputom na baščenik, erbič s uputom na dedič, odvetekbaščenik, baščeniki, dedič s uputom na baščenik, erbič s uputom na dedič, odvetek). Boži sin človečim sinom posta, nas dediče i sini Božje včini. Vram post A, 21 a. fig. Bogatec vsaki hudoben, jalnik, grešen i dedič nepravice i huda jest. Vram post B, 182 a.