Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (pl. G dvojvercev) nestalan, prevrtljiv čovjek. Nestalnost politikušev iliti dvojvercev. Habd ad 179.

v. dvojvrst(-).

v. dvojvrsno(-).

adj. (sg. N m. dvojvraten, -tni, n. -tno).
1. koji ima dva vrata. J (s. v.   biforis).
2. u svezi dvojvratno zročeńe, dvojvratno razložeńe rogati silogizam (u logici).B (s. v.   dilemma).

adj. koji se odnosi na dva vremena; dvovremen. B (s. v.   bitemporeus).

adv. (dvojverstno, dvojvrsno Brez diog 115).
1. usp. duplit, duplo², duplom, duplum, dvojduplo, dvojstručno, dvojstruk², dvojstruko, dvojvrst², dvojvrsto, dvostruko. B (s. v.   duplicato),  J (s. v.   duplicato).  Bog ńemu [Jobu] dvojverstno je povekšal vse ńegovo blago i bogactvo. Gašp III, 724. Nepobožen nema… batrivost vu nesreči i zato je dvojverstno nesrečen. Krist žit I, 285.
2. na dva načina; u dva vida. Ove feļe sağeńe … tak dvojverstno hasni, namire zdola travu pomažuč, na verhu pako sverži za ogeń obilneše puščajuč. Sağ 2. Zlo dojduče čutili bi dvojverstno: i po naprejznańu i po zresnosti, tužno podnašańe jedno i drugo. Krizm raj 179.

f (sg. N dvojversnost) dvostrukost; dvojstvo; dvojakost; usp. dvojstručina, dvojstručnost, dvojstrukost. J (s. v.  conduplicatio, duitas, duplicitas, duplio, geminatio).

adj. (sg. N m. dvojverst, -i, n. -o, f. -a, G f. -e, A n. -o, f. -u).
1. isto što dvojstruk¹1. B (s. v.   dvojverst),  J (s. v.   duplus),  X (s. v.   plico).  Vleci i ti druge z pobožnostjum tvojum na sobotno marianskeh cirkvah pohağańe, ar ovako dvojversto dobro čineči obilneju hočeš … miloserdnost prieti. Nadaž 94. Kraļevskoga pisara žena … po narodu mertvoga deteta dobila je dvojverstu zimlicu. Mul zak 86. Dvojverst, oder dvojversten, a, o, zweifach. Krist gram 49.
2. isto što dvojvrsten 3. J (s. v.   anceps),  P (s. v.  vestis discolor 155). Kuliko versti je greh? Je dvojversti, najmre istočni i vezdašńi. Mul pos 4.

adv. (dvojverst)isto što dvojvrsno 1. B (s. v.   splenium),  J (s. v.  adduplico, ingeminatus, sabanum, splenium 2. … dvojverst ali trojverst zvita na spodobu slezene candra ka se na betežne kotrige meče). Neki [saboli] tak krajaju da si nepošteno ime skrajaju, naimre oni ki sukno ali drugu materiu dvojverst mečuč z škarjami krajaju te tak iz jedne haļe … dve izidu. Škv hasn 247. Seme močeno … dvojverst tuliko semena kak drugo dalo je. Horv kal-b (1820) 39.

adj. (sg. N m. dvojversten, -tni, n. -tno, f. -tna, G m. dvojvrsnoga, A f. dvojverstnu, dvojvrsnu, L n. dvojverstnem, I m. n. -tnem, dvojvrsnem, f. dvojverstnum, pl. N m. -tni, dvojvrsni, G f. dvojverstneh, A n. -tna, f. -tne, L f. -tneh, I m. -tnemi).
1. isto što dvojstruk¹1. B (s. v.  adduplicatus, duplaris; dvojstruk, dvojversten), J (s. v.  bitarius, duplaris, duplus). Proti bogočasteńu kajti prekeršuje se prisega … dvojverstni greh biva. Matak I, 66. Pričel se je [Ivan] pripravļati k smerti, zato se je popaščil … navučańa čast z vekšum zažganostjum … obveršavati, ravno kak da bi po dvojverstnem delu hotel nadomestiti … vreme koje ńemu … bude skratčeno. Krist žit I, 119.
2. isto što dvojstruk¹3. B (s. v.  recinium, squama 2. … pancerske rinke … pancer iz dvojverstneh rink). Na ščitu cesara dvojverstni se mala orel. Mal isp I, 3. Jedna dvojverstna mošna za prah i šprih … kr. 30. Mošna jedina za prah ali šprih … kr. 15. Limit 7.
3. koji se odražava na dva načina; dvojak; usp. dvojevrst, dvojvrst¹ 2. Bližńi dvojverstnem načinom more biti nesrečen, najmre tak na telu kak na duši. Gašp III, 43. Človek dvojverstnoga serdca je nestalen vu vseh svojeh putih. Ev 278.
4. u svezi dvojvrsno razmevańe dvosmislenost. Oni ne pripovedaju ravno odperto nego … z rečmi dvojverstnoga razmevańa. Krist blag II, 113.