| derati | (se) impf. v. dreti. (se). |
| derbati | impf. v. drbati. |
| derč- | v. drč-. |
| derčno | adv. (komp. derčneše) isto što drečno. Čim mlajši … mladenci … jesu me zezavali, s tem rajša jesem išla … derčneše plešuč. Zagr I, 50. |
| derec | m čovjek koji dere, skida kožu. J (s. v. excoriator). |
| derečen | adj. (pl. A n. derečna) isto što drečen 1; u im. službi: ono što je vrijedno, valjano. Naj … šalnic, naj oveh igrati, neg derečna z menum, o cesar, tirati. Jurj 72. |
| derekcija | f (sg. A derekciju) lat. directio; vodstvo; nadzor. Dužen bude rečeni tišlar … včiniti … vse … poleg razlučeńa … patra rektora … koteri na to rečeno delo skerb bude imal i vsu inšpekciju iliti derekciju. VDA 2, 212. |
| dereńe | n |
| dereš | m (NA dereš, G -a, L -u) mađ. derés. |
| dergot | m v. drgot. |