|
deti
|
(se) pf. (inf. deti, deti se; prez. sg. 1. denem, 2. -em se, -eš se, 3. -e, pl. 1. -emo, 2. -ete, 3. -u, -eju; imperf. pl. 3. dehu se; aor. pl. 3. deše; imp. sg. 2. deni, pl. 2. -ete, dente; pridj. akt. sg. m. del, del se, n. -o, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. m. det, deven 3, n. -o, deto, deńeno, f. devena, G m. -oga, pl. N n. -a, denena) usp. denuti.
I.
1. staviti, metnuti. B (s. v. aphya … riba bela i gingava kruto koja kak se vu ogeń dene taki je pečena, cataphysis, regula 3 … v četvero vuglate rame deti). Harap vojvodu hti udiļ pod se deti. Zrinski 198. Vzemi on kamen … ter pod ńu deni. VZA 5, 245. Predi kak se gazi, pod zeļe deni šporiša, hrena i stari čavel. Danica (1840) 70. Dol ga nigdo nemre zeti, ni bogatuš v svoj žep deti. Krl 108.
2. unijeti (što) u sklop, u sadržaj (čega).Vzami voska žutoga čistoga … i k ńemu deni vuļa spodobno. Luič 107. Namesto peršina, hrenovoga koreńa vu govedinu [je] dela. Brez diog 120.
3. smjestiti u naročite uvjete, okolnosti. Černe … hoče se na levu, med kozle, stran deti. Jurj 13. Zatem … deli su ga na goruču posteļu. Fuč 297. Mora cigana pred lukńu deti. Krist anh 171.
4. učiniti da što bude na čemu, obući, navući, nataknuti. Denete na ńegove noge goruče iz brunca škorńe. Fuč 294. Očale na nos dente. Kal-b (1806) 36. fig. Bregi vse bole su beli, mehke su kape si deli. Domj kraj 56.
5. izr. Bogu v ruke ~ preporučiti se Bogu. Tvog od ovud srečno duha geni, Bogu v ruke deni. Št past 15; ~ dole odložiti. Ablegen … (herablegen, von sich legen) ~ koga na bogečku palicu materijalno koga upropastiti. Dene me [žena] na bogečku palicu. Lovr ker 98; ~ na klin zapustiti, zanemariti. Vse to bude na klin deto. Kal-b (1809) 41; ~ (koga) na, (kaj, to …) dovesti koga do nevolje, do propasti. Oh prokleto ti telo, na kaj si me delo. Citara 313. Na to tebe dela Katarina tvoja. Popevke 194. O pastir ļubleni, … na kaj te ļubav prot' ovce je dela, na kaj tvoja jakost, lepota dospela. Mal neb 13; ~ na se obući. Dene ga na se [kapenek] ide pred vrata i počne. Brez diog 101; ~ na se ime (koga) postati (što).Slug ime hoču na se deti. Jurj 119; ~ nogu, / noge koračati, koraknuti. O, mesec, posveti … da bum videl noge kamo deti. Mal neb 11. Ne znam, veliš, v noči kam ču nogu deti. Mal vit 27; ~ pod vuho, pod vuha ~ prečuti, oglušiti se. O sinko moj, o kčerka moja, pazi, ne deni pod vuho navuk moj. Švag I, 39. Pod vuha deti; nicht hören wollen. Krist anh 152; dole ~ položiti, skinuti, spustiti. Denete me dole, hoču vse povedati kaj znam. VZA 4, 120; dole ~ oružje predati se. Anda Turci dole oružje su deli. Mal isp I, 18; med ~ umetnuti. B (s. v. intercalaris, intercalo); na jasla ~ v štalu hraniti u štali bez napasanja. Bik na koncu klasna v štalu do protuletja na jasla deti se mora. Danica (1834) 251; na križ ~ prekrižiti. Ruke na križ deti (deržati) die Hände übers Kreutz schlagen (halten). Krist anh 153; na nikaj / pod nikaj ~, na zlo / po zlu ~ upropastiti, uništiti. J (s. v. jugulum). Znani su vnogeh proti ńemu jali … tužbe … iskańa porušit ga i deti na nikaj. Kerč najvr 28. Ako li kaj … po zlu denete po vaše nemarnosti … dužni ste vi vašem gospodarom zaplatiti poleg pravice. Zagr I, 85. Bude ga pod (na) nikaj del (spravil); er wird ihn zu Grunde richten. Krist anh 141; napre ~ izložiti. B (s. v. propositus); na red / v red ~ urediti, srediti. Ostane [gospon] ovde tak dugo dokle si god v gradu vse na red dene. Lovr ker 20. Biti mora sam prez zloče koj v red druge deti hoče. Danica (1840) 105; na stran ~ a) odložiti. Naj svoju lulu na stran dene. Danica (1847) 133; b) odbaciti, odreći se. Na stran denete nepotrebna trošeńa. Verh 378; pod noge / pod palicu / pod pete ~ podložiti, podjarmiti. Odbranil je [Bužan] plemeniteh pravice i ove ne prepustil deti pod palicu i pod noge. Kerč najvr 14. I mene [je sneha] pod pete dela. Horv kal-b 35; pogled ~ pogledati. Kad na ńe Horvat pogled dene, zahvalnost prot otcem ńega na plač gene. Št noč 16; pred oči ~ v. oko2; spred očih nekaj ~ ukloniti pogledu. B (s. v. removeo); v koš ~ (komu) podmititi (koga).Vse bu »bene« ako tebi v koš se dene. Kal-b (1808) 40; vu zemļu ~ posijati, posaditi. Skerbeti se je jarina za dobe vu zemļu deti. St kol (1866) 97; železje ~ (na koga), vu železje ~ okovati. B (s. v. compeditus). Dosta zasad su pričuvali mene, časkom železje se na mene dene. Henr 195.
II. refl. ~ se ukloniti se, skloniti se. Ne znam kaj ču vučiniti, kamo bi se deti. Ščerb 31. Tomu ti ne vujdeš kam se goder deneš! Citara 317. Nebo! Bože! Kam se denem vezda? Brez al 9. |
|
detič
|
m (sg. N detič, GA -a, D -u, pl. N -i, G -ev Habd ad 618, VZA 16, 310, Horv kal-b 44, -ov Građa 8, 434, D -em, A -e, I -i).
1. isto što dečak 1. H (s. v. ), B (s. v. adolescenturio; detič), J (s. v. juvencus). Divojka pak tuliko jakosti nemajuči da bi silastoga detiča premogla, pred nim na kolena klekne. Nadaž 67. Aleksander detič oblada Dariu. Vitez raf 19. Vsaki detič ki odpre materinu vutrobu, bude se zval posvečen Gosponu. Evang 131. Doklam sem ja detič bil, čul sem vnogi put na diačkom piacu takvoga kriča da je ves varoš grmel. Brez mat 14.
2. (obrtnički)pomoćnik, djetić, kalfa; sluga; najčešće u svezama ~ mešterski / rukotvorni / slikarski / šoštarski; usp. decak, dečak 2, dečko 2. B (s. v. faber, sutates; detič), P (s. v. mechanicus 758). Priel sem od Petra detiča meštjerskoga za neki biršag d. 40. Var mes 107. Ako bi se koj mešter našel da bi detiča ali navučnika od drugoga meštra vabil… ima dati biršaga dva lota srebra. Starine 49, 243. Detič ńe gospodara … bil [je] i k ńoj zašel. VZA 6, 231. Osobe: … slugi i hižkińe viteza, detič slikarski. Vukot kip 2. Gesell (Handwerksgesell) detič. Krist anh 106. |
|
detičec
|
m (sg. G detičca) dem. od detič 1; hip. O blažena zemļica … ka se tičeš miloga Marie detičca. Citara 148. |
|
detičev
|
adj. (pl. G detičeveh) koji se odnosi na detič; djetičev. Ako je obodvem pajdašem od detiča ostalo rań 90, tak na pajdaše A dojde 36, a na B 54, k kojem, ako pridaš detičeveh 30, izide ves dobiček na rań 120. Šil 189. |
|
detički
|
adj. (sg. N m. detički, D m. -omu, A f. -u, pl. G m. -eh) djetički.
1. koji se odnosi na detič 2. Vsaki detič osloboğen i svoja drobna leta dosluživši, vu ladicu detičku … novac 16 postaviti mora. VZA 16, 311.
2. u svezi otec ~ cehovski starješina. Ako bi koi detič od drugod simo došel ima k ocu detičkomu pojti. VZA 16, 311. |
|
detičuvati
|
|
|
detiniti
|
|
|
detinski1
|
adj. (sg. N m. detinski, f. -a, G m. n. -oga, f. -e, D f. -oj, A f. -u, n. -o, L n. -om, f. -e, -i, pl. N m. -i, n. -a, f. -e, G f. -eh, A f. -e, L n. f. -eh).
1. isto što dečinski 1. H (s. v. igra detinska), B (s. v. blanditiae… razblude … razbludice ili nasladnosti detinske, infantilis, nugae … šala … šalnica … igre … norie detinske, pappa, parvuloru imitatio, puellaris, puerilis, serperasta; detinski), J (s. v. achores, chiramaxium, geraria, matrix, pappa, puerilis), P (s. v. crepundia 967), P (s. v. mulleus … obutel kraļevska … visoka … največ čerlena zlatom … srebromnašita i dragim kameńem nakinčena koja se morebiti ni vnogo lučila od naših detinskih čizmic 170). Korneliuš Francoz i Tituš Rimļanin, v šodomie ili detinske kurvarie skončani jesu. Habd ad 146. Svoju vu odhrańeńu i podvučańu detinskom preodvišnu naglost [otci i matere] popravili budeju. Rob IV a. Isti arzenal [zaderžaval] … detinsko oklopje Karola derznoga. Nov horv 352 b.
2. isto što dečinski 2. J (s. v. juvenalis), X (s. v. pubes). Govoril je da to preklinańe ne drugo nego detinska noria i fabule. Habd ad 660. Nikakve nevoļe niti detinske slabosti [on] ne spoznal. Mul pos 147.
3. u svezi ~ bleki med. dječje kozice. B (s. v. pustulae).
4. izr. detinske cepeliše zezuti postati odrastao. B (s. v. puer); detinska postela / posteļa babinje; usp. deteči 4, detečji 2. J (s. v. infantaria, puerperus); na detinsku dobu dohağati postajati djetinjast. B (s. v. repuerasco). |
|
detinski2
|
adv. u svezi po ~ isto što deteče. Kaj štimaš da se Bog po detinski ali po norski grozi? Mul hr 488. |
|
detinsko
|
|
