Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

pf. i impf. (pridj. akt. sg. n. dezerteralo) fr. déserter; pobjeći, bježati iz vojske, dezertirati. Da li znaš da je samo iz našega regimenta vre okol 30 stisnirepov dezerteralo? Vit sin 39.

m (pl. A dezerterce) etim. v. dezerterati; isto što dezerter. S tem boļe za preskočiplote i dezerterce. Vit sin 3 a.

m (sg. N dež, pl. N -ji) isto što dežğ 1. Hladni dežji. Vitez kal [2]. Od Matijeva dežji vsagdašni skoro tri meseca bili su. VDA 11, 253.

m (sg. NA dežğ, G -a, DL -u, I -em 10, -om 4, pl. N -i, -evi St kol 1866, 87, G -ev, A -e).
1. 
a. padaline, kiša; usp. daž, dažğ, dešč, dež, godina, kiša. H (s. v.  dežğ, dežğ ide, dežğ nagel), B (s. v.  aestivus, affluo, alluvies, cataracta, divinus, involvo, largus, madesco, meteora, nimbus, nubilar … štagel … nadstrošekv kojega se žitkom vuhaja od dežğa, permadesco, perpluo, pluo, pluvia, pluvius, praeruptus, procumbo … povaļuje se setva z dežğem, psecas … drobni dežğ … kot prah, roratio … 2. opadańe grozdja u cvetju radi škodne rose ali dežğa, sideratio … herğa od dežğa i zapečeńa sunca na tersju i sternih, strages;  dežğ), J (s. v.  aspargo … pikec … suša sada od kapļih dežğa kada sunce sveti), P (s. v.  apcia … mala drobna ribica zločesta koja se v času iz dežğa i praha od sunca zapalenoga skoti 998, cloaca 30), X (s. v.   pluo).  Eliaš … zmoli i sprosi da dežğ ne ide, ter ne išel tri leta. Vram post A, 120 a. Za naše grehe jesmo vredni da bi nas vseh nagli dežği potopili. Kraj 402. Zrak zburkal se je i nagel dežğ z blisikańem i treskańem nadospel [je]. Fuč 319. Za dežğem sunce je jasneje. Mikl izb 170. [Oblaki] komaj da se razideju, vre se i pak skup izidu i z dežğom vetra dopeļ[aju]. Danica (1842) VIIII. Dežğ je još suzil čez megle te mutne, skrival lepotu slovenske dežele. Domj kraj 3.
b. u svezi ~ z snegom susnježica. B (s. v. ).
2. fig.
a. obilje čega. Bantuju nas dežği i bura skušavanja. Vram post A, 49. Ninivite z dežğem suz svoih vgasili su ogńa serditosti tvoje. Šim prod 6. Na ov … tužni železneh streļi dežğ podigne oči svoje proti Bogu … ov sv. mučenik. Gašp I, 372.
b. samostalno i u svezama nagli ~ v. nagel; očni ~ obilje suza, plač; usp. dežğek. Žalost ga, kot černi oblak, z očnem dežğem po licu obleje. Nadaž 89. Magdalenin dežğ vleče za sobum več dežğevja. Danica (1834) 66; ~ krvavi mnogo krvi. B (s. v.  dežğ … dežğ kervavi).

n (sg. G dežğala) kišobran; usp. ambrela. Za dežğom ni treba dežğala. Gaj posl (s. v.   Z).

m dem. od dežğ.
1. prema dežğ 1; hip. Bog mogel … bi … nam vu vremenu suše poslati dežğek i zemļu plodnu vučiniti. Zagr razg 144. V travnu … je topel dežğek. Horv kal-a (1839) 44.
2. fig. suze; usp. dežğ 2. b. Iz očih vnoge mehke i čutļive ženčice tihi i topli dežğek spusti se. Danica (1841) 5.

adj. (sg. N m. dežğen, -i, n. -o, f. -a, G n. -oga, f. -e, L n. -om, -omu, pl. N f. -e, G f. -eh).
1. koji obiluje kišom, kišovit; usp. dažğen, dažjen, dažliv, dežğeven 1, dežğļiv, dežğonosen, dežğovit, dežjen, goden, godinast. H (s. v.  dežğeno vreme, godeno vreme), B (s. v.  bardocucallus, imbrialis, nebularium; dan, dežğen), J (s. v.  gallicae, pluviosus), P (s. v.  gallicae 170), X (s. v.   pluo).  Teško [je] vu dežğenom vremenu na stermne brege iti. Šim prod 37. Žitek … vnogo škodi, navlastito ako se po zločestom i dežğenom vremenu spravla. Lal vrač 40. Moker, dežğeni sušec redko ima dobro leto. Rož kal 98.
2. 
a. koji je od kiše, kišan; usp. dežğeven 2. B (s. v.  aquatio, suasum … dežğena ali sajna kapļa na bele oprave;  voda), J (s. v.  cisterna, exhydrias), P (s. v.  aqua pluvia 21, cisterna 29, compluvium … prikrovje … prikrovja … pristrošje … pristrošja … na koje se iz drugih krovov voda dežğena zleva 869). Tuča opada kada se dežğene kapļe vu zraku … premerzneju kakti led. St kol (1866) 105.
b. u svezi zdenec dežğeni isto što četrńa 1. J (s. v.  cisterna … nakapńak … dežğenica … studenac … zdenec dežğeni vu koga se voda sceja … četerńa).

f (sg. N dežğenica, G -e, A -u).
1. isto što četrńa 1. B (s. v.  eriguo, lacus), J (s. v.  cisterna … nakapńak … dežğenica … studenac … zdenec dežğeni vu koga se voda sceja … četerńa). Ruben bratom dopovedal je da … bi ga spustili vu bližńu staru dežğenicu. Hištor 23. Hitili su ga vu jednu dežğenicu. Hiž kniž 81.
2. kišnica; usp. dežğevina 1. a dežğevnica. B (s. v.  deliciae, impluvium;  voda).

n (sg. G dežğeńa, A -e) gl. im. od dežğeti i dežğiti. B (s. v.   putrefactus).  Grehi su kluči z koimi [Bog] odpira vrata oblakov nebeskeh na dežğeńe. Šim prod 27.

impf. (pridj. akt. sg. n. dežğelo; oblici koji mogu biti i od dežğiti donose se tamo) isto što dežğiti. »Kadgod je dežđelo, bog i bogme, nisem nigdar imel ni amrelo (…).«. Krl 46.