Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. v. rdeč.

m pl. pristaše bana Erdödyja, erdedijanci. Erdedianci odpiraju vrata od žeļe da vulezu gazda berže odvečni ki je. Građa 10, 171.

adj. (sg. G f. erdedianske, pl. N m. -i) koji se odnosi na bana Erdödyja, erdedski. Na putu banderiumi erdedianski … čakali su ga i sprovağali. VDA 11, 240.

interj. mađ. ördögadta; za izražavanje neraspoloženja, ljutnje, neugodnog iznenađenja: dođavola. Nemre trpet on Horvata neg se v srcu burkajuč, večkrat veli erdegata, vsem jezikom on tepuč. Popevke 191. Pisarovič … reče srdit: Erdegata, to mora copria biti. Brez mat 75. Tratarata, erdegata, nebe je za grofa, a je ne za tata. Krl 39.

n (sg. G erdegetańa) gl. im. od erdegatati; psovanje. Ti, o grešnik, primi se za nos, premisli tvoje … grehe: vraguvańa, bogmańa … erdegatańa. Gašp III, 984.

impf. (prez. sg. 3. erdegata, pl. 1. -amo, 3. -aju; pridj. akt. sg. m. erdegatal, pl. m. -i; pril. prez. erdegatajuč) etim. v. erdegata; psovati, kleti (upotrebljavajući riječ đavao ), vragetati. Imam muža pijanca ki … mene špota, šentava, erdegata. Mul zerc 135. Mağarski pak zato erdegatamo kajti je došla zapoved … da se moraju si mağarski vučiti. Fricek 7 a.

impf. (pridj. akt. sg. m. erdegterental) etim. v. erdegata; isto što erdegatati. Jesem blaznil govoreč: vrag te dal, stvoril, erdegatal, erdegterental 10 krat. Gašp II, 903.

m (sg. N Erdelec, pl. I -lci) onaj koji je iz Erdelja (v. erdelski), Erdeljac, Transilvanac; usp. Erdeļci, Jerdelci. H (s. v. ), B (s. v.   Septemcastra;   Erdelec), J (s. v.  Dacus, Transylvanus). Počela je taki zeta obračati … ze vsemi Erdelci da k Turkom priloži. Građa 28, 242. Imena … [piscev] kak i poslov ńihoveh … jesu: Husti Andraš Erdelec. Domin 132.

adj. (sg. N m. erdelski, n. -o, f. -a, GL f. -e, A f. -u) usp. erdeļski, erdeski, jerdelski, jerdeļski.
1. koji se odnosi na Erdelj (mađ. Erdély ), zemlju ugarske krune s posebnim državnopravnim položajem, transilvanski. H (s. v.   ),  B (s. v.   Transilvanya;   erdelski). To je … toga orsaga nadorišpan … erdelski vojvoda. Perg 88. Dražila, erdelski poglavar, bil je rekal … da bi se pred ńim zokrili. Habd ad 160. Potlam bi bil g. baron Žigmund Stojka biškupiu erdelsku izručil. Prid kron 93. Kmet [sem] erdelski. Horv kal-b (1834) 42.
2. u svezi ~ orsag, erdelsko herceštvo, erdelska zemļa Erdelj, Transilvanija; usp. erdeļski 2, erdeski. B (s. v.   Transilvanya).  Ļuti Turci vsu zemļu erdelsku porobiše. Leopolduš I … dal je duhovnikom vlaškem … vu vugerske, erdelske i horvatske zemļe stoječem vse pravice. Mul pos 321. Imena orsagov horvatski, šlavonski, vugerski, erdelski. Danica (1842) 3.

m (pl. N Erdeļci, G -ev) stanovnici Erdelja (v. erdelski), Erdeljci; usp. Erdelec. Transilvani aliti Erdeļci veru kerščansku prieli jesu. Vitez raf 72.