| fkańiček | m ono što može zavesti; prevariti. Posudiček je zgubiček, a peharček pak fkanjiček. Krl 29. |
| fkrasti | pf. (prez. sg. 3. fkradne; pridj. akt. sg. m. fkral, f. -a, pl. m. -i) ukrasti; usp. vkrasti. Jen skunkač je grofice … fkral melnatu pariku. Krl 95. |
| flačen | adj. (pl. N n. -a) etim. v. flaka; koji je od kakve tkanine. Naj včini [pupkoreska] vu vremenu da … flačna duguvańa potrebna za mater i dete [budu pripravļena]. Pupk 71. |
| flačno | n (sg. NA flačno, I -om) etim. v. flaka; isto što blek21; Pupkoreska mora ńu (rodilju)deržati z obodvemi rukami … zverhu kojeh mora deržati flačno na vnogo versti spravleno, nemški Bauschen. Pupk 87. Onda [je] precedi čez flačno debelo. Lal vod 116. |
| flaga | f (sg. A flagu) njem. Flagge; zastava. Šeptalo se na sih stran da bu vojsku zdigel ban, da oprat kani lagu kaj mu Ambroz zdrapal flagu. Žmig buna 45. |
| flajbas | m njem. Bleiweis; olovka. Flaibas, der Bleistift. W 24. |
| flajštar | isto što flašter 1. (i ista etim.). Flajštar napravi i toploga meči na ono misto kadi te bode. Luič 62. |
| flajštrati | impf. (sg. prez. 1. flajštram) etim. v. flašter; taracati. B (s. v. supercalco). |
| flaka | f (sg. A flaku, pl. NA -e) njem. dijal. Flacke. |
| flaknuti | pf. (imp. sg. 2. flakni) etim. v. flaka; udariti koga tako da ostane modrica. Potegni, flakni, isplesiči, hajsni, a sad polehko, vre cviliju frajsni! Krl 52. |
