|
gospodarski1
|
adj. (sg. N m. gospodarski, f. -a, G n. -oga) koji se odnosi na gospodara (v. gospodar 1), gospodarski. J (s. v. oeconomicus). Mesečnik i dnevnik gospodski i gospodarski (naslov).Vitez zor (1698) 1. Leto 1817. vu Moravie gospodarska skupčina … razdeļila je okol 6 centov semena. Horv kal-b (1820) 38. |
|
gospodarski2
|
|
|
gospodarstvo
|
n (sg. N gospodarstvo, G -a, DL -u, I -om).
1. imanje kojim se upravlja, gospodari; gospodarstvo, posjed (obično zemljišni ); usp. gospodarija. B (s. v. aula), J (s. v. villicor), P (s. v. pecunia 697). Alekšandra serce si prijela, gospodarstvo povekšala, mudro vsa ravnala. Građa 10, 165. Ja ne bum na vrt mogel dati težakov, jer ih je još vnogo treba za zvansko gospodarstvo. Tamburl 73. fig. Vnogo krat si [telo] skrbi po svetkeh imelo, za tve gospodarstvo verno se gledalo. Noč viğ 51.
2. isto što gospodareńe. B (s. v. cauponaria, oeconomia, oeconomicus … kńige gospodarstva, pandoxo), J (s. v. oeconomia, pecuaria). Potrebno je bilo da bi nekoga tamo poslali ki bi se k gospodarstvu dobro razumel. Habd zerc 506. Dve lete vu navukeh … gospodarstva dotikajučeh se spunil [je]. Kerč dužn 14. Za gospodarstvo je jako napredļivo ako se vsako zidańe … od kositbe do konca žetve … pretergne i zapusti. Danica (1840) 59. 2. J (s. v. lenocinium).
3. isto što gospoduvańe Habd ad 35. Proti strahu zverja [Adam] … zveršeno nad ńimi gospodstvo i gospodarstvo [imal je] Naši [bi] počeli v Valakie čudno gospodarstvo tirat. Mal isp II, 17. Za tvojega gospodarstva ravnańe je vse jedno je li ova … znameńa vu dnevniku jesu ali nisu. St kol (1866) 103.
4. u svezi kurvinsko ~ isto što burdelnica. B (s. v. rufianstvo … kurvinsko gospodarstvo); zakonsko ~ bračna, obiteljska zajednica. Spodobno je kraļestvo nebesko kvasu koga vzemši žena je zamesila vu tri drevenke meļe. Nut zakonskoga gospodarstva. Zagr IV, 86; z nepoštenemi ženami ~ svodništvo. J (s. v. lenocinium … z sramotnim delom teržeńe … z nepoštenemi ženami gospodarstvo … rofianstvo). |
|
gospodcki
|
|
|
gospodctvo
|
|
|
gospodčija
|
|
|
gospodčina
|
|
|
gospodičič
|
m (sg. NV gospodičič, A -a, pl. N -i, D -em, A -e, I -i) dem. od gospodin; gospodski sin; mlada muška osoba, mladić; usp. gospodinčič. H (s. v. ), B (s. v. gospodičič, kneztvo), J (s. v. domicellus). Postavete si pred oči jednoga lepe spodobe gospodičiča. Šim prod 26. Visoko rojenem i perve plemenščine švecianske gospodičičem za ravnitela … zebran je [Marko]. Gašp III, 20. Mladi jeden gospodičič pri ńoj je bil. Lovr pred 9. |
|
gospodična
|
f (sg. NV gospodična, G -e, A -u, I -um, pl. N -e, G -ih, D -am, I -ami) gospođica; usp. frajla.
1. neudana ženska osoba. H (s. v. ), B (s. v. ), J (s. v. domicella). Dostojno device, gospodične, dekline glave … navuk prijeti imaju. Vram post A, 25 a. Zaradi svojega nečistoga živleńa jače smerde nego najgingaveše gospodične červivi pas. Habd ad 610. Vele i gospodičnam: Ti moraš iti med opatice. Škv hasn 71. Žal nam je zadńič da nemamo sreču gospodičnu videti. Vukot gol 35.
2. u oslovljavanju i obraćanju. Gospodična Eufražia, kak ti se dopada naš klošter? Gašp I, 820. 2 para ženskeh svilnih cepelišev za gospodičnu kčer. Prav pis 60. |
|
gospodičnica
|
f (sg. G gospodičnice, pl. V -e) dem. od gospodična. hip. Aj, aj, kak se sproti gospodičnice serditi znaju! Lovr pred 64. Oj, gospodičnice, vi ste nekaj zgubile! Danica (1839) 65. |
