Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

impf. isto što gudeti. B (s. v.   gudem).

f (sg. N gudura, G -e) sutjeska, klanac, jaruga. Gudura, e f. = Schlucht. G (s. v. ).

m (pl. G guelfa) pov. pristaša pape i vladajuće kuće Gvelfa u srednjovjekovnoj Italiji u borbama protiv gibelina. Po okolnosti guelfa i gibelina vsa latinska zemļa je gorela. Kerč živ 10.

m njem. Gugelhopf; kolač od brašna i suhoga grožđa, babovka. Guglof navadni: Na penu zmešaj 1/2 … putra, zatem vzemi pol funta meļe, nekuliko žutańkov. Birl 51.

f zool. isto što glista. B (s. v.   guja  s uputom na glista).

m prase. Duknul je gujcek, ļude je splel, Jandraša išče skorom je zgńel. Vör 31.

m (N gujn, G -a) isto što guń (i ista etim.). P (s. v.  Gausape 940).

m zool. isto što guščer 1. Imbro Skunkač, piličar i tat, kak gujšter se prešmugnul črez nebeska vrata. Krl 39.

n gl. im. od gukati 1. B (s. v.  gučeńe, gukańe).

impf. (prez. sg. 1. gukam 4, gučem 4, 3. guče, pl. 3. guču; pridj. akt. sg. m. gukal; pril. prez. gučuč).
1. ispuštati glas »gu« (o golubu, grlici itd.).H (s. v.   gukam),  B (s. v.   gukam).  Za svoje golubice [golub] žalostno guče. Mul pos 258. Golub guče. Im lad 26. Tiho divļi gukal je golob. Kov rkp 27, tisk 53.
2. jecati. B (s. v.  gemo, minarrio, plausito; gučem. Za svoje i tuge grehe tužno guču, mole, plaču). Mul pos 259.