Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

gverc

m (sg. N gverc, G -a, pl. N -i, G -ov) njem. Gewürz.
1. začin, mirodija; usp. gvirc. Naj se prehaja za jeden fertaļ vure … med zubmi jedno malo komina, ali sladkoga januša, ali koric citronskih ili sladkih koric etc … Gverc … želudca objačuje. Lal vod 33. Čuvaj se gvercov, haringov i drugeh rib slaneh. St kol (1866) 121.
2. medovina, medica. Gverc i paper, lavorično lišče, Skunkača kak oblizača išče. Krl 41.

gvinej

m (pl. G gvineov) engl. guinea; engleska novčana jedinica, gvineja. Ovo … imate nekuliko gvineov … jeden anglianski penez. Rob I, 23.

Gvinejanec

m (sg. N Gvineanec) stanovnik Gvineje, Gvinejac. Človek … bil je Gvineanec. Rob I, 26.

gvinejanski

adj. (sg. L n. gvineanskem, pl. N m. -ski) koji se odnosi na Gvineju, zemlju uz zapadnu obalu Afrike. Ladvari koji tamo idu da kaj terže, imenuju se gvineanski tergovci. Rob I, 27. Naselišče vu gvineanskem primorju ima … 20.000 ļudih. Danica (1842) 22.

gvintica

f (sg. A gvinticu) njem. Quentchen; stara mjera za malu težinu. Za jetra i boli želuca stuci na prah slatkoga januša … oreška jednu gvinticu ali ğumbera takaj gvinticu. Medik 19 a.

gvirc

m (sg. A gvirc, pl. A -e) etim. v. gverc; isto što gverc 1. Da vino jakše i boļe opojļivo postane, jesu vu vino začimbe (gvirce) postavļali. Krist žit I, 322. Taki si je glivajn skuhal, del je nuter razne gvirce. Žmig buna 59.

gvircen

adj. (pl. N f. gvircne) etim. v. gverc; koji se odnosi na gvirc; medični. Iz terštva … iznete jesu … gvircne stvari. Ogl 2.

gvozd

m (sg. G gvozda) isto što gozd. I cel vinograd drhtal ispod gvozda. Kov 26 (52).

gvozden

adj. isto što železen. B (s. v.  ancelli … rešetka … prekrižje … razmrežje … prikarstje … ferrei cancelli železna rešetka … gvozdeno razmrežje).

gvozditi

impf. (inf. gvozditi; prez. sg. 1. gvozdim) učvršćivati, zaglavljivati klinovima. B (s. v.   gvozdim  s uputom na zagvažğam).

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU