Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N hudični, G m. -oga, pl. N m. -i) vražji.
1. isto što hud 1. a. Imam vam nekakvu hudičnoga Hamura ženu. Lovr ker 58.
2. uz imenicu izražava negativan odnos: proklet, vražji. Komu ti hudični nesu dragi groši? Danica (1838) 110.
3. izr. vsi do hudičnoga svi do jednoga, svi. Vsi do hudičnoga od velike te pogače kušati hoteli su. Lovr ker 72.

adv. veoma mnogo. Imam hudično silnoga posla. Lovr ker 60.

impf. (prez. sg. 1. hudim, 3. -i).
1. štetiti, smetati. Močvarno lěto ribičem služi, ali jagarom hudi. St kol (1866) 107.
2. isto što kuditi I. 1. B (s. v.   virupero  s naznakom da je dalm. ).

adv. (hudo; komp. huje, hujše) usp. hudobno, zlo.
1. loše, rđavo. H B (s. v.   aegresco;   hudo), J (s. v.   pejus).  Ki bi človek što hudo včinil ter bi v cirkev vušel, [Bonefaciuš] zapoveda … da ga ne more ništar vun vzeti i jeti iz cirkve. Vram kron 28. Vusta svoja (što je najgorje i najhuje) na hvalu božju ne odpiraju. Bel prop 99. Petrici vse hujše je postajalo. Lovr ker 95.
2. na ružan, strog način, oštro, grubo; ružno. Vas ļudje kleli i hudo proti vam govorili budu. Vram post B, 109. S pokorniki svojemi hudo i preoštrem načinom baratče. Verh 357.
3. grešno, u grijehu; teško, u mukama. Koloman kral … vmre hudo, kako jest i živel. Vram kron 36. Kruto redkokrat on dobro vumira ki ovde hudo žive. Petret 231. Vumerl [je] hudo. Vitez raf 81.
4. mrko, neljubazno; prijeteći; srdito, bijesno. Suprot navade svoje, hudo na ńega pogledeči, reče. Nadaž 145. D. Maria hudo gledati … začne. Gašp I, 961. Govedo … oči ogńene dobie, hudo gledi. Živinvrač 127. Zalajavši hudo v puriflamu ves, Markaj se zdimil i vgesnul kak kres. Krl 91.
5. mnogo, veoma. I one koji vu svojem valuvańu jesu stalni obstajali, jesem hudobno nazlobuval. Krist žit I, 93.

f (sg. N hudoba, GD -e, A -u, L -e, -i Gašp IV, 186, pl. NA -e, G hudob, -ih Mat gen 87, D -am, L -ah).
1. zloća, opačina, pokvarenost; usp. hudobnost 1, pohableńe 2, shablenost. H (s. v.  hudoba, hudoba velika), B (s. v.  affectio, cacia … hudoba … hudobnost … zhablenost … pohableńe, scelus; hudoba, ostaran), J (s. v.  flagitium … velika hudoba … sramota … nečista odurnost, malignitas, malitia). Hudoba i greh ńegov grešnika vlovi i vhiti. Vram post A, 2 a. Grof … je po osebujne hudobe onemi kotrigi strašne proti Bogu grehe činil. Habd zerc 269. Koji pravične vmarjaju i nedužnu kerv prelevaju, hoče jim g. Bog vernuti ove krivice i vu hudobe nihove hoče je zatreti. Zagr IV, 28. Harcuvańe pako kreposti pod pregonom hudobe hoče ńemu za stanovito takaj nekuliko tiheh suz iz oči van izmamiti. Mat gen 5.
2. grijeh. Prosemo ada i mi da nas od vsakoga telovnoga poželeńa i ostaleh hudob obranivši zapeļa vu blaženo ono veseļe. Nadaž 68. Pijanstvo i lakomost je vse hudobe imati. Mul zak 22. Nasladnost, koja človeka zmed vseh hudobih najboļe vu svoju mrežu vleče, iz jedne pregreške vu drugu prehağa. Mat gen 87.
3. pogreška. B (s. v.   sphalma).
4. zlo. Mi, ki smo proti ńemu petļarčiči, mladi buduči, friški i jaki, kojem na vsaku hudobu kerv kipi, natuliko se posta boimo. Gašp IV, 290. Vu ovoj sto let dobe vse od nas hudobe milostivo tiraj! St kol (1866) 2.
5. teškoća, bol. Pelina na kozjem mleku kuhaj i na tešče za 1 šalicu pi, vsu hudobu hman želudca odgańa. Mikl izb 145.
6. isto što hudič. B (s. v.  hudič … hudoba).
7. u svezi ~ velika isto što hudodelnost. H (s. v.  hudoba velika), B (s. v.   flagitium;   hudoba), J (s. v.   flagitium).

adj. (sg. N m. hudoben, -bni, n. -bno, f. -bna, G m. n. -bnoga, f. -bne, D m. -bnomu, A f. -bnu, V m. -bni, n. -bno, L m. n. -bnom, I m. n. -bnem, pl. N m. -bni, n. -bna, f. -bne, G m. n. -bneh, f. -bneh, -bnih Zrin tov 357, A m. f. -bne; komp. sg. N m. hudobneši, -eji Verh 62, n. -eše, f. -eša, pl. N m. -eši, G m. -ešeh, A m. -eše; superl. pl. I n. najhudobnejemi Verh 470).
1. isto što hud 1. a. H (s. v.  hudoben, hudoben jako), B (s. v.  cinctus, malignus, nequitiosus, sceleratus, scelestus, vitillena … hudobna snubitelica; hudoben, zloben), J (s. v.   malitiosus),  X (s. v.   scelus).  Bogatec vsaki hudoben, jalnik, grešen dedič ne pravi se … blažen. Vram post B, 182 a. Vu hudobnom svojem nakańeńu dobar jur napredek vzeše. Nadaž 57. Vi ovoga dobroga sina … oštro kaštigate, onomu pak hudobnomu nigdar nikaj zla ne činite! Zagr razg 169. Z kem … vekše ovo zlo je, z tem hudobneji je človek. Verh 62.
2. isto što hud 2. a. Razverzi vse hudobne tolnače i nenavidna mišļenja. Zrin tov 29. Ne sudi nas v nagle serditosti, poleg naše hudobne vrednosti. Evang 228.
3. isto što hud 3. d. Pomozi me ada, odkupitel dobri, da budem mogel … raspeti to moje pohabano telo, ž ńegovem hudobnem poželeńem. Kraj 168. Ti ravnaj hudobne noge, ruke, oči, jezik, vuha i vse ostale kotrige tela. Mul hr 272. Oslobodil jesi moje telo od pogubļeńa i od zańke hudobnoga jezika. Ev 184.
4. ružan, strašan. On k zvezdam spodoben [je] i z obrazom svoga on ogńa hudoben. Jurj 165.
5. vražji, hudičev (v. hudoba 6). B (s. v.  hudoben 2).
6. u im. službi (m.):hudobni isto što hudodelnik 1. Fideliš … svoje prodekuvańe začne … hudobne strahom napuńavajuč. Gašp III, 22. Ne boj se … da bi hudobneh silovitost na te navalila. Krist žit I, 260.
7. u svezama ~ nepriatel iskušenje, napast. Hudoben nepriatel zevsema vlezne kada mu se na početku proti ne stane. Kempiš 21; hudobna snubitelica svodilja. B (s. v.   vitillena).
8. izr. biti (u koga) hudobno oko biti prema komu zao, netrpeljiv, mrziti (koga) usp. gledati (koga) hudem okom s. v. hud 10. Ako je tvoje oko hudobno, zato sem ja dober. Vram post A, 52. Jeda je oko tvoje hudobno … od nenavidnosti? Mul pos XLII a. Kaj je zato tvoje oko hudobno kajti sem ja dober? Ev 37.

m (sg. N hudobnik, pl. NI -i) isto što hudodelnik 1. Maniaki i hudobniki govore … ne trebe se mene … mučiti z delom. Vram post B, 166. Niti poleg tebe hudobnik stanuval bude. Mil kinč 447.

adv. (hudobno; superl. najhudobneje).
1. isto što hudo 1. H (s. v. ), B (s. v.  improbe, maligne  tisk. hudubno, scelerate;  hudobno), J (s. v.   maligne).  Moj otec od mladosti živel je hudobno, vu vnogeh greheh. Zagr I, 219.
2. isto što hudo 2. Ludstvo [su] krivično cicali, sramotno i hudobno guļili. Verh 173.
3. zlonamjerno. Oni su na ńega hudobno merkali. Vram post B, 212 a.
4. himbeno, prijevarno, lažljivo. B (s. v.   callide).  Ne verujte kaj sem od toga … govoril, ar sem hudobno govoril. Habd ad 750. Apostata … hudobno taji veru. Mul šk 169.
5. sotonski, dijabolički. B (s. v.  hudobno, vraški).

f (sg. NA hudobnost, G -i, I -jum, pl. NA -i, G -ih Ev 83, D -jam, L -jah).
1. isto što hudoba 1. B (s. v.  cacia … hudoba … hudobnost … zhablenost … pohableńe, nequitia;  hudobnost s uputom na opačina). Pristupi … o kerščenik … očiščen … od vsake hudobnosti i greha k ovomu svetomu prikazańu. Bel prop 54. Vu kulikeh hudobnostjah … živu mala deca! Zagr I, 129. On pako je zbog našeh hudobnosti rańen i zbog našeh pregreških izbijen. Ev 83.
2. isto što jal¹1. B (s. v.   malignitas   tisk. hudubnost).

m (sg. N hudobńak, A -a, pl. N -i).
1. isto što hudodelnik 1. B (s. v. ). Ov hudobńak je odurjaval … věru. Krist žit I, 76. Da bi … hudobńaki razmeli božanska nameneńa ter veruvali na naplačeńe bi od pravičneh drugač sudili. St kol (1866) 179.
2. isto što hudič. Ja pišem vam, mladenci, kajti vi jeste obladali hudobńaka (šatana). Danica (1847) 58.