Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n gl. im. od halavańiti; isto što halabuka 2. Anfuhr, m. … halabuka, halavańeńe. Krist anh 85.

impf. (sg. 1. halavańim, 3. -i; pridj. akt. sg. n. halavańilo) isto što halabučiti. J (s. v.   tumultuor).  Den denešńi je on varaš glasovit … vu kojem vsaki poleg voļe svoje halavańi. Krist blag II, 260.

f (sg. N halba, A -u) njem. Haube; ženska (obično bijela)kapica. U primjeru iz VDA možda označava košulju (lat. alba ); usp. jalba, poculica. B (s. v.   calyptra).  Barčeku … štikanu belo halbu ostavļam. VDA 9–10, 91.

f njem. halb (+ Zylinder ); tvrdi, obično crni, šešir za svečane prigode, polucilindar. A dečko je skoro svaki imel halbec, a i frak. Dovj 36.

adj. (sg. L f. halberštadcke) koji se odnosi na Halberstadt, grad u Njemačkoj, pokraj Magdeburga. Vu hercežie halberštadcke … je imal vu žive pečine zdenec. Prid kron 76.

adj. v. halberštacki.

f (pl. G halbic) dem. od halba; (vjerojatno)kapica. [Našesto] jest ženskih pet preprostih halbic. VZA 13, 187.

f (sg. N halica, A -u, L -i, I -um, pl. D -am, A -e) dem. od hala¹; isto što haļica. B (s. v.   tunicula),  J (s. v.   inducula).  Bela be halica, lasi nakinčeni, oči kakti zvezde. Jurj 156. Jeden pak dečarec vu platneni halici … ńim naprvo svetil je. Velikov 63. Kuliko refof sukna … Bog na halicu potrebuje. Horv kal-a (1833) 44. fig. Razgovor ovaj vrabčjega para slušala bormeš hruška je stara, z putov je črnu halicu zela i na veselje vrabčekov cvela. Žmig živ 26.

f (sg. N halina, G -e, A -u, I -um, pl. G halin, A -e, I -ami) isto što haļa. B (s. v.   colobium  s naznakom da je dalm.; halina s uputom na haļa), J (s. v.  pexatus, sagum), P (s. v.  patagiarius 795, vestis 154). Haline lipe ļubite, mošńe z penezi punite. Ščerb 44. Bliže je rubača tela neg halina. Krist anh 162.

m (pl. N halomi) mađ. halo; mreža, alov. Da vu letu preveč sparno ne postane … hasnovito bude ako se … mesto stekla postave halomi iz konca ali struńe spleteni. Marv 7.