| hvoja | f tanka, savitljiva grana; usp. hojka. J (s. v. vimentum). Srce mi v cvetu je hvoja, seńal sem da si ti moja. Domj kraj 30. |
| hvojek | m dem. od hvoja; grančica. J (s. v. virgultum … šiberje … prutje … šibje … živica … šikara … hvojek). |
| hvojica | f dem. od hvoja; grančica;fig. Vu vsaki priliki za najvekše pošteńe si deržal budem … z čini pokazati kak gizdav jesem hvojica Horvatov biti. Aleks gaju 338. |
| hvojni | adj. hvojast (v. hvoja). J (s. v. vimineus). |
| hvost | m (sg. I hvostom) isto što rep 3. Zvezda z hvostom, ka se kometa zove, celo leto viğena beše. Vram post B, 185. |
| hvošč | m drva (za gorivo).Dal sem babam … na to leto na hvošč i na ostalo potrebočo povsod … kr. 33. VDA 11, 170. |
