| hanğaric | m dem. od hanğar; handžarić; usp. bodežec. B (s. v. pugiunculus, sicilicula; bodežek, hanğaric), J (s. v. pugiunculus). |
| hangir | m (sg. A hangira) tur. aygır; ždrijebac, pastuh; usp. henger. [Sultan] mu je dal … arabskoga hangira (pestuha). Nov horv 305 a. |
| hankov | m (sg. N hankov, G -a) med. gonoreja, kapavac. Hankov, a, m. der Tripper gonorrhoea. Gaj (s. v. H). |
| Hanoveranci | m pl. (N Hanoveranci, G -ev, I -i) stanovnici njemačkoga grada Hannovera. Pri Renušu Francuzi z Hanoveranci pobili su se. Prid kron 83. |
| hanoveranski | adj. (sg. N m. hanoveranski, D m. -omu) koji se odnosi na Hannover (v. Hanoveranci), hanoverski; usp. hanoverjanski. Hanoveranskomu šeregu Anglia naj plaču daje. Prid kron 77. Hanoveranski kraļ stanuje vu stolnem varašu Hanover. Danica (1842) 12. |
| hanoverjanski | adj. (sg. A f. hanoverjansku) isto što hanoveranski. Vugerski kraļ Amaliu hercežicu hanoverjansku je zaručil. Vitez raf 224. |
| hańžak | m značenje nejasno. Kaj če v goricah gospocki vrag, hańžak mu da bi pomešal trag. Vör 14. |
| hapiti se | pf. refl. (prez. pl. 1. hapimo se) njem. happen »zgrabiti«; latiti se, prionuti. Hapimo se, vre bu nekak. Vil 11. |
| hapšpurški | adj. isto što habšpurgski. Tak zgledi medalja na grofovskem lancu kaj cmače ju naš Sabor, gda hapšpurški kaljun, patancjera Orsag, spreluknani čun. Krl 129. |
| haptak | interj. (sg. L habtaku) njem. habt Acht; voj. stav »mirno«. Mehnul je Svetom Petru serbus, ki pred Njimi v habtaku je priklonil Svoj Tremfus. Krl 38. |
