Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m
1. čovjek koji što baca, odašilje, gađa; bacač, strijelac. B (s. v.  jactator, jaculator, librator), J (s. v.  jaculator, librator, missor, trajector … prek hitavec … prediravec … prestreļavec), X (s. v.   jacio).
2. u svezama dole ~ rušitelj, koji obara, povaljuje. J (s. v.   prostrator);  iz luka ~ strijelac (o vodi).J (s. v.   sagittarius);  na sreču ~ kockar. B (s. v.   sortitor).

adv. hicem, bacajući, tako da se baci. P (s. v.  cindalismus … oboštren ščapič ali kotec … vu mehku zemļu koi hitce zapiči, drugi pako … hitca pervoga obaļuju 330).

adj. v. hititi.

m (sg. N hitec, G hitca).
1. isto što hit 1. a. J (s. v.   jactus).
2. isto što hit 4. Od hitca strele šeregi ne beše daļe. Jurj 96.

adj. hitan; brz; usp. hitan, hiter. J (s. v.  agilis, extemporalis … naberzom vučińen … hitni … vnogo nepremišļen), X (s. v.   ago).

n gl. im. od hiteti; žurba, žustrost, hitanje; usp. hitreńe, hitrovańe. B (s. v.   properantia;  hiteńe, hitrovańe s uputom na hiteńe), J (s. v.  festinatio, maturatio), X (s. v.   promo).

adj. (sg. N m. hitri, hiter, n. hitro, G f. -e, A m. hiter, hitroga, L m. -om, f. -oj, pl. N m. -i, f. -e; komp. sg. N m. hitrejši, -eši Št noč 11, pl. N m. -eji; superl. sg. G m. najhitrešega) hitar.
1. 
a. brz. B (s. v.  alacer, industrius … skerbļiv … marļiv … hiter … pospešen … deloven, manupromptus, maturus, peremptorius, properatus, vis;  hiter), J (s. v.   festinus),  H (s. v.  razum hiter). fig. B (s. v.  Chrysippus … hitra … bistra pamet; razum … razum hiter … razum stalen).
b. koji u kratkom vremenu prevaljuje velike razmake; usp. hitroskočen. B (s. v.  ali pes, pegasus). Pojte, hitri angeli, k narodu vas čekajučemu i potlačenomu. Mil vert 137. Za preteči veter ne bi bil hitreši. Št noč 11.
2. okretan, spretan; žustar. B (s. v.  agilis … vmetelen … hiter … bister … skočen … legehen … lehkoga i friškoga obračka … obračka dobroga … lehkek … obarten, promptus). On … zaterl je vse naturalske nezveršenosti … ne buduč več ńegovo presveto telo žmehko … nego presvetlo, tenko, hitro i neterpļivo. Matak 465. Zdrava ovca … hod lehek i hiter … ima. Živinvrač 143. Vu dahu vetra mi se znalo njen korak tih i hitri čut. Domj prov 7.
3. sklon, spreman; marljiv. B (s. v.   ate).  Ļudi … jesu tak nagńeni i hitri na suğeńe bližńeh svojeh. Zagr I, 537. Emsig, adj. marļiv, hiter. Krist anh 97. fig. Jaj vam kojeh noge hitre i berze jesu na nočna neslobodna šetajńa. Švag I, 226.
4. brzoplet; koji žuri. A mi kak merzli, rastrešeni i hitri vu vašeh molitvah jesmo. Gašp III, 561.
5. skori, blizak. Ki je molil … ne dugom niti grustnom nego hitrom i kratkom vrimenu … pred prestoļe Božje postavi se. Zrin tov VII. Jesu anda betegi kaštige grehov, tak ti odpustčeńe oveh po hitnoj pokori iskati moraš. Krist blag II, 88.
6. u svezi hitre pameti v. pamet; hitre svesti v. svest; na hitrom isto što hitro 2. Nekoi plemeniti mladenec po smerti roditelov pri blagu … hman pajdaštvu vsa zapravi na hitrom. Gašp III, 720.

impf. (inf. hiteti; prez. sg. 1. hitim, 2. -iš; aor. pl. 3. hiteše; imperf. sg. 3. hiteše; pridj. akt. sg. m. hitel, f. -a; ptc. prez. sg. N m. hiteči, D m. -emu, A -ega; pril. prez. hiteči) usp. hitreti, hitriti (se).
1. žuriti se, brzati, juriti, hitati. B (s. v.  appropero, celero, decurro, depropero, lente, praecipito, praepropero, refestino, retardo;  hitim), J (s. v.  depropero, festinabundus, maturatus, praecipito, praeproperus … kruto hiteči, propero), X (s. v.  celero, propero). Žeğan jelen na bistro zvirańe … hiteše. Magd 59. Meni na druge posle šetujučemu i zato kruto hitečemu ne zamerete. Mul šk XI. Zutra kak zorja bude, vu tvoja hitel budem ramena. Vukot gol 73.
2. u svezi k čemu ~ isto što prišetuvati. J (s. v.  accelero … k čemu hitim … prišetujem).

(se) pf. (inf. hititi, -i se, hitit; prez. sg. 1. hitim, 2. -iš, 3. -i, -i se, pl. 1. -imo, 2. -ite, 3. -e, -iju; imp. pl. 2. hitete; aor. pl. 3. hitiše; pridj. akt. sg. m. hitil, hitil se, n. -o, f. -a, -a se, pl. m. -i, -i se; pridj. pas. sg. N m. hičen, hitčen, f. hičena, hitčena, n. hičeno, hitčeno, L m. hičenom, hitčenom, n. hičenomu, pl. N m. hičeni, hitčeni, f. hitčene; ptc. prez. sg. N m. hiteči; ptc. perf. sg. N f. hitivša; pril. perf. hitivši) baciti, hititi; usp. baciti, hitati.
I. 
1. 
a. prema hitati I. 1. a; brzo promijeniti čemu mjesto. B (s. v.  circumjectus, jaculus … kača ka nadalkom sobum more hititi, projectitius, projectus, prorutus, prostratus;  hičen), J (s. v.  prorutus … podert … porušen … preverńen … na tla hičen … dole obaļen). Sin Božji … natoči kervi iz presvetoga rebra vu šaku ter vu lice betežnika hiti. Gašp II, 93. Ovo je vučinil i s. Ferenc od Paule, koi hičen i z pajdašem od brodarov iz barke. Švag I, 26. Na jogenj on je hitil kračje. Gal 149.
b. prema hitati I. 1. b; (brzo)staviti;(brzo)skinuti. Dvorani … vlovili su ga i na vrat kot govedu vuže hitivši odpeļaše ga grofu. Habd zerc 490. Drevo koje dobroga sada ne prinaša hoče se podseči i vu ogeń hititi. Mul šk 410. Jednu torbu hitim na pleča pak sem kakti pravi Diogeneš ze vsem spravļen. Brez diog 138. fig. U paklu … nečista tela … naglavce hte hitit. Magd 45. Kerščenik … ako … sada dobrih del ne donaša podsekan i vu ogeń hičen bude. Mulih prod 244. Bojte se onoga koj more i dušu i telo hititi vu pekel. Verh 67.
c. prema hitati I. 1. c; oboriti, svladati. B (s. v.  batuator, prosterno), J (s. v.   affligo).  Onoga sem Krańca ali Nemca ali Latina na zemļu hitil. Habd zerc 39. Još junaki mogu na vojsku iziti, izmed kojeh jeden deset vašeh hiti. Mal isp III, 23. Pri svińčetu na zemļu hičenomu laloke razšire se. Živinvrač 166.
2. prema hitati I. 2; dati (bacajući).Kruha hitiše mu kot psu falac. Magd 89. Meso [lisice] hitimo psom ali na gnoj, a z kožum oblačimo se. Zagr I, 77. Samo … meni za trud moj nekaj hititi morate. Lovr ker 59.
3. prema hitati I. 4; izbaciti projektil. B (s. v.  amentum … vez on remenati kem se kopje oposred obvežuje da se daļe hititi more). Potlam bi najmre po hičenom od opsedajučeh ogńenem globušem prah puškeni i po ńem varaš bil se vužgal. Prid kron 74.
4. odstraniti, otjerati; uništiti. Ne češ li ju [dušu] z neba u pakal hititi … moraš … ogań ne zgasiti. Magd 22. Lucifer ze vsemi svojemi tovaruši zbog gizdosti iz neba je hičen. Fuč 408. Pervo mleko po oteleńu, mļezivo ozvano, ni smeti hititi. Živinvrač 88.
5. prevesti iz višeg stanja u niže, degradirati. B (s. v.  moveo … genuti ali hititi koga iz časti senatorske). Taki kaštigal ga je [Bog] iztiravši ga [Adama] iz paradižuma ter ga je hitil iz gospoctva vu siromaštvo, iz gospodarstva vu sužanstvo, iz zdravja vu betege, iz žitka vu smert. Zagr I, 31.
6. u svezama ~ iz sebe, van, nazad izbaciti iz tijela. B (s. v.  aborior … izmetati, izbiti, izhititi, van iz sebe hititi porod nezrel, izverči). Počel ga je [s. Pavel] z palicum biti doklam van je hitil z blatom naturalskem. Gašp I, 282. Niti hranu zadńič [želudec] terpeti neče nego nazad hiti. Živinvrač 174; iz vust ~ reći, izgovoriti. Sama tri zernca hitčena [su] iz vust ńegoveh … tojeto one tri reči. Zagr I, 102; ~ kletve prokleti; opsovati. One ne znaju nad sinmi kričati ako ne hite nad ńe jezero kletvih. Matak II, 427; ~ karte / kocke zaigrati na karte, obaviti kockanje. Ki karte skupa i kocke hitiše … ti … budu se mučili. Magd 47; ~ krivńu okriviti. Meni se vendar vidi da vsa krivńa na kelnera ne more se hititi. Cepel 166; ~ misel pomisliti. I kad goder sunce [domovina] videla bu ziti na tvoj kip i čine, Misel svoju hiti! Št noč 15; ~ prokletstvo prokleti. Z najstarešem bratom [Jafet] … za prokletstvom na sredńega brata Kana hitčenem, od oca Noema blagoslov vikevečni je zadobil. Mikl izb 9; ~ prste po latinski igra prstima »a 1a mura«. B (s. v.   mico);  ~ ruke, ruku (na koga) uhvatiti, zgrabiti. B (s. v.   intento).  Jožiaš … na apoštola pervi je ruke svoje hitil. Gašp III, 246; ~ teńu zasjeniti. Pod rekom sonce je hitilo tenje. Gal 136; ~ skušavańe iskušati. Od vraga peklenskoga [mladenec] ovo skušavańe imal je hičeno. Fuč 48; v posteļ ~ (o bolesti)svladati, oslabiti. Ni mogel poleg biti ar ga predi toga zimlica v posteļ hiti. Mal isp III, 11; vu ruke ~ dati, dodijeliti. Zato mi je tuliku imetka silu sreča vu ruke hitila. Brez diog 146; ~ vu siromaštvo / na siromaštvo osiromašiti, upropastiti. Božanska pravica odgovori z kaštigum pogubleńa i blaga i pošteńa hiteči vas vu gluboko siromaštvo. Zagr I, 35. Leto 1776. strašen ogeń … stanovnike na siromaštvo hitil je. Bed 2; ~ vu zemļu posijati. Čteńe dokončaj z … zdehneńem da seme vu zemļu … hičeno občuva i plodno vučini. Kempiš VIII; ~ v / vu želudec pojesti. Ja idem … da kaj toploga vu želudec hitim. Brez diog 86.
7. izr. dole ~ upropastiti. B (s. v.  arbor … koga sreča naglo dole hiti, vsem je pod petami); ~ kocku staviti na kocku, riskirati. B (s. v.   alea);  ~ na klinec ostaviti, zapustiti. Knig ne hitil na klinec i razgledaval kade kuhńa kadi se. Kerč najvr 33; ~ oči / oko pogledati. Ni oko hititi ne smem. Nadaž 96. Nesrečni on gospodar ladje na ženu … nesramne hiti oči. Gašp III, 863. Oči vu svoju malu Lukreciu hitivša, žuhko se [ona] rasplače. Danica (1844) 19; oči hičene imati (na što) gledati (što).K oltaru pristupeč pristojno je … oči malo odperte i na zemļu hitčene imati. Mul hr 89. Vulicum [je Marta] z očmi išla hitčenemi na zemļu od srama. Danica (1836) 101; pod vuha ~ prečuti, oglušiti se. Gde stali budu … kerščeniki kada dojdu napervo … opomenki pod vuha hičeni? Mulih prod 265; vu morje ~, za pleča ~ zaboraviti, oprostiti. Poverni se k meni … hoču hititi za pleča vse grehe tvoje … vu isto morje. Krist blag II, 180; ~ z repinum stići, dospjeti; otići. Sam [se] vrag setiti ne bi mogel kud i kak on z repinum hititi zna. Brez diog 102.
II. refl. ~ se
1. 
a. skočiti (u što).B (s. v.   injicio).  Pamet pak pogubivši, v neku četerńu se je [doktor] naglavce hitil. Habd zerc 74. Da bi vi videli kojega hoteč hititi se vu vodu … bi li vi dužni ńega iz pogibeli ove izneti? Matak II, 114. Marše … vu vodu naglo hiti i po ńoj vala se. Živinvrač 123. fig. Ti si za me stupil na nizinu zemelsku da bi se ja ne hitil vu glubinu peklensku. Gašp I, 82.
b. naglo leći; spustiti se. Sam vleze [on] vu cirkvu, hiti se na tla pred kipom. Nadaž 64. Ivan na vulici … vu mlaku hiti se. Gašp I, 736.
2. doći, smjestiti se. Dete ovo … je kraļ neba i zemļe ter se je vu jednu priprosto živinsku hitil štalicu. Švag I, 102.
3. napasti, navaliti. Hahari besni … nad ove se z vudarci gustemi hite. Henr 195.
4. isto što ~ I. 2. J (s. v.   gesum),  B (s. v.   ico).  Hitila se je [Helena] nožem i opal je poleg noge te Maletičke. Starine 25, 11.
5. u svezama ~ se na kolena / pred noge / k nogam ponizno se pokloniti, zamoliti milost. B (s. v.   provolvo).  Hitila se je Maria devica na kolena i gluboke poniznosti serdcem dala je reč. Švag I, 259. Hitila se je [majka] pred noge ńegove. Švag I, 50. Čuvar temnice je se pred ńihove noge hitil i obernul. Krist ap 9. Pojdi, hiti se na kolena pred jednoga skerbnoga i ļubavi punoga spovednika. Verh 81; ~ se na naručaj / na vrat / u ramena zagrliti. Onda bi mu se [ja] mahom na vrat hitila i z kušci ga zadušila. Vukot gol 21. fig. prići, dati se pridobiti. On vre vu svojoj bedastoči na moj naručaj bude se hitil. Lovr rodb 100. Naskoro hiti se [on] opet grehu v ramena. Nov horv 40.

adj. isto što hitļiv. J (s. v.  jaculabilis, missilis).