Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (pl. A m. hmajńe) isto što hman¹1. a; fig. O moj novomašnik … [ti] moreš … hmajńe i škodlive oblake rastirati. Švag I, 321.

f (sg. A hmajńicu) isto što hmanica 2. Ovo isto vračtvo vsu nutrešńu hmajńicu ali od zdola … ali pak od zgora … pomore izprazniti i vun zhitati. Lal vrač 110.

(f. sg. G hmajńosti) isto što hmanica 1. Kojgoder detič iz prevzete hmajńosti i hoteńa grešnoga ludomorstvo bi včinil … za van isnetoga … naj se ima on hip. VZA 16, 311.

adv. mekano. Kada [betežniki] počneju k jestvinam žeļu zadobivati naj ńim se daje jačmena kaša … ali … jajca hmak prekuhana. Lal vrač 76.

adj. indekl.
1. 
a. koji je sklon zlu, nevaljao, opak; zao, grješan, pokvaren; usp. hmajni, hmajńi, hmańi. B (s. v.  agaga, ancilla … dekla … raba … službenica naj ne bude gazdarica ar dobra dekla službenica hman je gušče gazdarica, antronia, audio, auspicium 2. … zgoğeńe dobro ali hman… vu dober čas … vu hman vuru sem sim došel, cacodoemon, cerberus … hman i prez dušnoga spoznańa prokurator … klafura … tlapec, decolor, depravo, detractio, dysphilus, locus, luminatus, male, malitiosus, malus, matta … pastirsko suproti hman vremena iz saša … pokrivalo … bunda, murcidus, nequam, niger, nocturnus, nomen, obnunciatio … hman glasa ali nesreče kakve obznanuvańe … tužni glas, opinio, oza, palliastrum, paraclytus, perperus, perversus, pravicordius, pravus, saperda, succesus … dogoğaj … zverha dobra ali hman, turbulentus, vitiose; zhodišče … hman zhodišče), J (s. v.  abusus, cacoethes, daemon, deter, diffamatio, dyspepsia, infamia … hman … zal glas … nepošteńe … pošteńa jemleńe, infans … hman i nepovedliv čin kojega je teško povedati, intempestas, malitiosus, pudet, vapulo … od vseh mu se prigovarja … vseh ogovore terpeti mora … on je vu hman glasu), X (s. v.   malus).  Mladenec … pustil se je vu … hman pajdaštva. Fuč 26. Nimam več vu ńem … zaufańa, vidi mi se nekakove proti meni hman psine kovati. Zriń 9. Za hman želudec zesnažiti (naslov).Mikl izb 143.
b. danguban, lijen. J (s. v.  feriatus … hman … mersko len … človek).
2. izr. ~ duh vrag, zloduh. B (s. v.  malus, obsessus); ~ glasiti klevetati. J (s. v.   defamo);  ~ vreme nevrijeme, oluja. B (s. v.   tempestas).  Hladni dežji i hman vremena. Vitez kal (2; ~ vuživati zloupotrebljavati. X (s. v.   utor);  vu ~ čas v. čas.

adv.
1. krivo; loše; pogrešno; grešno, bezbožno. B (s. v.  conficio, male, malitiose, materiatus, oblimo, obsitus, opinio, pullus, putresco, secus, vitiose; pritiskan … hman pritiskan), J (s. v.  impie, pravè … krivo … hman … zlo), X (s. v.  malus, verto). Kad sem te karala … ti [telo] si ne maralo neg si hman živelo. Noč viğ 51. Prestanete žaluvati se da hman posli vaši idu. Matak II, 119. Bože … pomozi mi da budem verna i marliva, taki hman mi se naplati. ABC 42.
2. u svezi ~ farban loše obojen; izblijedio. X (s. v.   colo).

adv. neskladno. J (s. v.   absone).

n (sg. L hmanguvajńu) isto što hmanguvańe. Kuliko minut vu hmanguvajńu prez vsake kreposti … jesmo potrošili, tuliko kinčev vekovečneh jesmo pogubili. Švag I, 152.

n (sg. N hmanguvańe, L -u) gl. im. od hmanguvati; besposličarenje, ljenčarenje; usp. hmanguvajńe. Troše [vnogi] vreme … vu igrah, lebudkariah i hmanguvańu. Matak I, 278. Hmanguvańe [je] vsega zla početek. Danica (1836) 68.

impf. (inf. hmanguvati; pridj. akt. sg. m. hmanguval; pril. prez. hmangujuč) besposličariti, dangubiti, ljenčariti; usp. hmańikuvati. Skerbliv [je] denešni gospodar … da nijeden dan hmangujuč ne bi se potrošil. Matak I, 275. Ja … na mesto da bi hmanguval, rajši jedno malo spim. Danica (1836) 68.