Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

impf. (inf. izvlačiti, izhvlačiti; prez. sg. 1. izvlačim; imp. pl. 2. izvlačete) impf. od pf. izvleči.
1. isto što ispukavati. B (s. v.  extraho … izvlačim … izvlečujem … izvlekel sem, izvlačim), J (s. v.   distringo).  Ausziehen, v. a. (herausziehen) … izvlačiti, van potezati. Krist anh 86.
2. isto što slačiti I. 1. B (s. v.   izslačim  s uputom na izvlačim, izvlačim 2). Ausziehen, v. a. (bei Kleidungsstücke, als Rock u. dgl.) … izhvlačiti, slačiti. Krist anh 86.
3. isto što oderuvati. Auswirken, v. a. (bei den Jägern, aus der Haut nehmen) … izhvlačiti, slačiti, razpraviti. Krist anh 86.

n gl. im. od izvleči; izvlačenje. B (s. v.  extraotio, protractio;  izvlečeńe), J (s. v.  evaginatio, linamentum).

pf. (inf. izvleči, izhvleči Krist anh 86; prez. sg. 1. izvlečem, 3. -e, pl. 3. izvleku; aor. pl. 3. izvlekoše; imp. sg. 2. izvleči; pridj. akt. sg. m. izvlekel, f. -kla, pl. m. -kli; pridj. pas. sg. N m. izvlečen, n. -o, f. -a, I m. -em).
1. 
a. izvući. H (s. v.  izvlečen, izvleči), B (s. v.  avello, extractus, extraho … izvlačim … izvlečujem … izvlekel sem, protractus; izvlačim, izvlečen), J (s. v.  distringo … taki je palaš izvlekel i presegel da ga hoče taki vumoriti, duco), P (s. v.  commansum 213). Pas … ne more strele v stegno zabodene terpeti doklam je … zubmi vun ne izvleče. Habd ad 732. Mornari … izvlekoše sidro. Rob I, 10. Lugar … je kerčmara z mlake van izvlekel. Kal-b (1810) 35.
b. iščupati. Reißen, izvleči, drapati. Nem jez 172.
2. dovesti. Ļubav proti nam … ga je iz nebes na zemļu izvlekla. Zagr I, 460.

impf. (prez. sg. 1. izvlečujem) impf. od pf. izvleči; isto što ispukavati. B (s. v.  extraho … izvlačim … izvlečujem … izvlekel sem, protraho), X (s. v.   traho).

impf. (prez. sg. 1. izvlekujem) impf. od pf. izvleči; isto što ispukavati. B (s. v.  intertraho … izvlekujem … van vlečem), J (s. v.  erunco … izpukavam … izvlekujem … iz zemļe pučem … plejem, evagino … iz nosnic izvlekujem).

m čin, akt (u dramskom tekstu).I. izvod. End 25.

impf. (prez. sg. 1. izvodim).
1. isto što izvajati. B (s. v.   izvodim  s uputom na izvajam).
2. činiti, praviti, stvarati. B (s. v.  architector … izvesti … izvoditi … sklopiti vmetno grağu).

n (pl. G izvoğejn) gram. izvođenje. B (s. v.  ablativus 2. … pri složitelih dobroga govoreńa je nameńa neimenita izvoğejn).

pf. (inf. izvojevati; prez. sg. 1. izvojevam) borbom postići, izboriti, izvojevati. B (s. v.   izharcujem).

n isto što izbor 1. a. Dal je gosp. Bog na izbor i izvoleńe ali šibu ali lonec. Zagr I, 437. Auswahl, f., izbor, izbirańe, izvoleńe. Krist anh 85.