Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

krščanstvo

n (sg. N kerščanstvo, kerščanstvo, kerstčanstvo, krščanstvo Popevke 189, G kerščanstva, kerstčanstva, krščanstva Brez jerem 153, D kerstčanstvu, L -u, krščanstvu Henr 183, I kerščanstvom) etim. v. krščenik.
1. kršćanska vjera, kršćansko učenje, kršćanstvo; usp. krstjanstvo, krščeničtvo. B (s. v.  christianismus … kërščanstvo). Škocia i Hibernia zemla i orsag kerščanstvo prie. Vram kron 25. Glavu pod henkarski meč je viteško [s. Anaštažia] podela i k zaručniku svojemu … odletela … leto našega kerščanstva 262. Gašp IV, 750. Kerščanstvo prepisava i napervo postavļa nam jošče vnogo slajše fanteńe. Mat gen 92.
2. kršćanski svijet, kršćani. H (s. v.   kerščanstvo),  B (s. v.  synodus … spravišče cirkveno biškupov vsega kerščanstva; kërščanstvo). Rožni venec … vsemu kerščanstvu prudi i hasen prinaša. Nadaž 71. Hižni zakon je sakrament … nareğen za povekšavańe kerščanstva. Mul šk 355. Oni vse to včiniju … za tvoju božansku diku … i hasen vsega kerščanstva. Ev 412.

krščenica

f (sg. NV kerščenica, G -e, A -u, I -um, pl. NA kerščenice, kerstčenice, G kerščenic) f. od m. krščenik; kršćanka; usp. kaurkina, krščanka. H (s. v.   kerščenik),  B (s. v.   hybrida).  Iz poganinke na kerščenicu [se je] preobernula. Zagr IV, 12. Mene ves varaš derži za jednu dobru kerščenicu. Danica (1844) 25.

krščeničtvo

n (sg. I kerstčeničtvom) etim. v. krščenik; isto što krščanstvo 1. Najpriprosteši rukotvornik zveršavańe meštrije svoje … derži si za pošteńe, a ti moj kerstčenik! ti se sramuješ z kerstčeničtvom. Verh 127.

krščenik

m (sg. N kerščenik, kerstčenik, G kerščenika, krščenika Bel prop 45, D kerščeniku, kërščeniku, V kerščenik, -če, krščenik Bel prop 48, krščeniče Bel prop 52, pl. N kerščeniki, -ci, kerstčeniki, krščeniki Bel prop 52, G kerščenikov, D -om, krščenikom Bel prop 49, A kerščenike, V -ki, -ci, kërščeniki, krščeniki) lat. christianus; onaj koji je kršćanske vjere, kršćanin; usp. kaur. H (s. v.   kerščenik),  B (s. v.  acolythus … takovi meğ ostalemi behu stoici … a sad od kerščenikov zovu se Božji slugi, apophoreta … vezda mogu se zvati dnevi oni koje kerščeniki med sobum na Božič i mlado leto navadni su si davati … božičnice, catechiso … kërščeniku, christianus, christicola … kërščenik, Christus, conventiculum … malo spravišče … zborišče … varaši … cirkve kajti vu ńe spravļaju se kerščeniki, epocha … kërščeniki, nomen, oscilla, pseudochristianus, sacrificatus … vu početku s. matere cirkve zvali su se oni koi vu pregoneh radi žitka i imańa obderžańa bolvanom su aldove činili z sercem pako kerščeniki hteli su ostati;  kaur s uputom na kerščenik, kërščenik), J (s. v.   christianus),  P (s. v.  ecclesia 234, festa ambarvalia … dnevi svetečni pri Rimnanih za dobru letinu v koih su poļa obhağali i živinu alduvali … pri nas kerščenikih namesto je blagoslavlańe poļa 69, ludi … opčinska i očivesta kazańa na kazališčih mučeńa svecev ali svetic ali kada se pred oči stavļa slavni koi čin kojega kraļa ali drugoga verla plemenite kervi kerščenika 236).  V tiele se (pogubivši človiectvo i počtenie) tako osramoti meğ drugimi kerščenici kako od počtenia odtergnen. Perg 143. Krščenikom daje se navuk, kako … imaju svoje zaveze … prijateļstvo i … ļubav obderžati. Bel prop 49. Podnašam tvoju pļusku i tebi opraščam kajti kerščenik jesem. Gašp II, 233. Vnogi dobri kerstčeniki tersiju se poleg ovoga nebeskoga prepisa živleńe svoje narediti. Verh 20. Krepaj ar si kerščenik, latinščine oružnik. Krl 102.

krščeńe

n (sg. NA kerščeńe, kërščeńe, karščeńe Zrinski 95, D kerščeńu) gl. im. od krstiti; isto što krst 1. (i ista etim.). B (s. v.  anadochus, licentiatus; kërščeńe), J (s. v.   baptisterium).  Ovo na nas gļeda iz vsih stran kerščeńe iz naših ruk vreda čeka slobojeńe. Zrinski 95. Svetečno kerščeńe obavļaše … arkibiskup bečki. Nov horv 345 a.

kršek

m (sg. N keršek) isto što krhet. J (s. v.  fragmen … kerhet … okerhek … vlomek … keršek).

kršel

m (pl. N keršeli, A -e).
1. isto što kršeļ. B (s. v.   elmins;   keršeli).
2. izr. imati kršele v riti v. rit.

kršeļ

m (sg. N keršeļ, pl. G -ev, D -om, A -e) usp. kršel.
1. vrsta crijevnog parazita u domaćih životinja. B (s. v.  elmins, tinea 4). Proti keršeļom, češńaka z vinom stuci, vu gerlo [końu] vlej. St kol (1866) 143.
2. izr. imati kršeļe v riti v. rit.

kršeńe

n (sg. N keršeńe) gl. im. od kršiti; isto što potreńe 1. J (s. v.  fractio … potreńe … lamļeńe … utergneńe … keršeńe).

kršiti

impf. (prez. sg. 1. keršim, keršem) isto što lamati I. 1. B (s. v.   kerham),  J (s. v.  defringo, frango … keršem).

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU