| krvoločen | adj. (sg. N m. kervoločen, kërvoločen, kervoločni, krvoločni, n. kervoločno, kërvoločno, f. kervoločna, G m. -oga, f. -e, D m. -omu, A n. -o, f. -u, I m. n. -em, f. -um, pl. N m. -i, G m. -eh, A f. -e; komp. i superl. sg. N m. kervoločneši, -ejši, f. -eša, pl. A f. najkervoločneše, I f. -emi) koji ima nagon za prolijevanjem krvi, ubijanjem, krvožedan; koji je u vezi s ubijanjem, krvoločan; okrutan, bezdušan; usp. krvohlepen, krvožeğen, krvožeğuči, krvožejen, krvoželen1, okruten. B (s. v. crudelis … goščeńe kërvoločno, sanguinarius … kërvoločen, tyranicus), J (s. v. crudelis, sanguinarius, tyranna … silnoladavka … nemilostivna gospa … kervoločna žena), P (s. v. gladiator … igra rimska … kervoločna je bila), X (s. v. barbarus … kervoločni). [On] kervoločnoga goščeńa ostanke vu lonec spravļene najdovši, zanese ńe pred oltar B. D. M. Nadaž 100. [Saduceanci] bili jesu med sobum … vkanlivi, živinski i suproti stranskim nečlovečni i kervoločni. Mulih prod 135. Turci vre od negda prekričani jesu kakti kervoločno … ļudstvo. Horv kal-b (1825) 38. Ah, to je krvoločen način. Brez diog 122. fig. O smert kervoločna. Mal krep 24. Podal je glavu svoju pod kervoločnu sekiru. Švag I, 234. |
| krvoločki | adj. (sg. N m. kervoločki, pl. N f. -e). |
| krvoločko | adv. (kervoločko)u svezi po krvoločko isto što krvoločno. X (s. v. barbarus … kervoločko). |
| krvoločno | adv. (kervoločno, krvoločno Brez al 30 komp. kervoločneše, kervoločnejše Matak I, 248)na krvoločan način, krvoločno; okrutno, bezdušno; usp. krvoločko. B (s. v. barbare, tyranice). Zmed vseh pako ni jeden ni kervoločneše pregańal kerščenike od Numeriana. Krist žit I, 161. Živučega jošče po tuliki žalosti krvoločno vu grob rivaš. Brez al 30. fig. Vsi zubi nemilostivno i kervoločno van jesu zbiti. Švag I, 222. |
| krvoločnost | f (sg. N kervoločnost, krvoločnost, GD kervoločnosti, A kervoločnost, I -jum, pl. N -i) osobina onoga koji je krvoločan, krvoločnost; okrutnost, bezdušnost; usp. krvološtvo, krvožeļnost, zlosrdnost, zverinstvo. B (s. v. tyranis … kervoločnost … haharsko … nemilostivno … ogrutno zapovedańe … samosiļe), J (s. v. crudelitas … strahota serditosti … okrutnost … nemilost … preļutost … kervoločnost). Vreži pečenku i zasiti kervoločnost tvoju. Gašp III, 439. [On] je bil zbog svoje kervoločnosti živleńa mentuvan. Danica (1842) 40. Pelde [mu] zaslepile mladost, a krvoločnost be sama mu slabost. Henr 195. fig. Naj se boji … kervoločnost koja ga je raspela, nečlovečnost, kojoj je žal da je gospon vstal od mertvih. Mulih prod 142. |
| krvolok | m (sg. N kervolok, kërvolok, krvolok Henr 210, G kervoloka, karvoloka Zrinski 299, D kervoloku, A kervolok, pl. NV -i, G -ov, D -om, A -e, I -i) onaj koji ima nagon za ubijanjem, krvolok, krvožednik; okrutnik, bezdušnik; grubijan; usp. krvopitnik. H (s. v. kervolok), B (s. v. allophylus, barbarus, exspuo … izhraknuti se vu vusta kervoloka, prospero, sanguisuga, tyranus … kervolok … hahar … silnik; kërvolok, kërvožejen s uputom na kërvolok, nemil, podložnik 3), J (s. v. sanguinarius, tyrannus … silnoladavec … samosilnik … usilnik … kervolok … nemilostivni kraļ), X (s. v. barbarus). Ov kervolok [cesar Nero] imel je verte na keh navadil se je bil večerati. Habd zerc 288. Tad i na samoga cara hiti teči, karvoloka toga zarazit želeči. Zrinski 299. Komaj da Špańolec pištolu … dobil je, on čas posernul je kakti mahnit na kervoloke svoje. Rob II, 234. Neki vendar jošče svoju krvcu liju, kot krvolok Francuz siromahe seče. Popevke 189. Spravļaju se kervoloki oskruniti ńu na silu. Danica (1844) 4. Spodobno pričuvat zna tužnoga krivca krvolok koj tvrği [je] od kamena živca. Henr 210. |
| krvolokomorec | m (sg. N kervolokomorec) ubica krvoloka. J (s. v. tyrannicida … silnoladavca vumoritel … kervolokomorec). |
| krvolokomorstvo | n (sg. N kervolokomorstvo) ubojstvo krvoloka. J (s. v. tyrannicidium … silnoladavca vumoreńe … kervolokomorstvo). |
| krvološtvo | n (sg. NA kervoločtvo, G -a, I -om) isto što krvoločnost. X (s. v. barbarus … kervoločtvo). [Eliaš] premišļavajuči kervoločtvo [Achaba] … z kojem vse proroke bil je rastiral … nazvestil je ńemu kaštigu Božju. Gašp I, 259. |
| krvomočen | adj. (sg. N m. kërvomočen) koji mokri krv. B (s. v. kërvomočen). |
