Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

f (sg. N kuharica, G -e, D -e, -i, I -um, pl. N -e, DI -am) f. od m. kuhar; kuharica; usp. sokačica. H (s. v. ), B (s. v.  coquo, coquula … sokačica … kuharica;  kuharica), J (s. v.  conditrix, coqua … kuharica … sokačica, focaria), P (s. v.  focaria 802). Kupil [sem] kuharici za črevļe … kr. 20. VDA 11, 173. Tu kaštigu … i parski poglavnik … popovskem je kuharicam postavil. Habd ad 645. Krče [želudec i trbuh] i povedaju da su sokači i kuharice krive da obetežaju. Škv hasn 309. Još za jednoga prestri, pak poveč kuharici da nam jesti da. Krist anh 217. Po zraku [ak] soldačke kunšte delaš i z kuharicam i inuši se hincaš, ti ne smeš z moje kusice bedaka delati. Matoš vid 56.

f (sg. N kuharia, L -ji) isto što sokačija. B (s. v.   coquinaria  s naznakom da je dalm. ), J (s. v.  coquinaria … znańe kuhati … kuharia … sokačia). Ova kniga ni pisana za vučene sukače, ar oni vekše znańe vu kuhariji imati sudiu se. Birl 3.

adj. koji se odnosi na kuhanje i kuhar (v. kuhańe 1. a); kuharski; usp. kuhiński 2. J (s. v.  magiricus … kuharski … sokački).

(se) impf. (inf. kuhati, kuhati se, kuhat, prez.. sg. 1. kuham, 2. -aš, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo, 2. -ate, 3. -aju; imp. sg. 2. kuhaj; pridj. akt. sg. m. kuhal, f. -a, -o se, pl. m. -i, f. -e; pridj. pas. sg. N m. kuhan, -i, f. -a, n. -o, G m. -oga, f. -e, D -omu, A n. -o, pl. n. m. -i, n. -a, f. -e, G -eh, A f. -e; pril. prez. kuhajuči, kuhajuč) stvnjem. (iz lat.)kochön; kuhati; usp. sokačiti.
I. 
1. 
a. pripravljati jelo, napitak. H (s. v.   kuham),  B (s. v.  afflictatio, acestides, acetaria, adynamum … vino kuhano slatko koje ovak se napravļa: vzemi slatkoga mošta beloga … vlej vu ńega vode … kuhaj vse do teh dob doklam se ravno napol pokuha, antiphrates, brathes, braxatorium, braxo, cacabus, caldarius, calix 5. … lonec ali kotlič vu kojem se sočivo i zeļe ali kaša kuha, cancer, carenaria, carniolus 2. … sočivo z mesom kuhano, caro, castanea, cerevisiarius, coctura, coctus, cocus, conchis 2. … jestvina iz boba … nekoji bob v mošnicah kuhan zovu, coquinarius … sokač kuhar koi kuhane jestvine ne prodaje, coquinor … sokačim … kuham, coquo, cortina, crambo … kapusta … zeļe tnekoga i priprostoga listja ka drugoč kuhana gńusna je i odurna, defrutarius … kaj k kuhanomu vinu sliša, discoquo, incoquo, percoquo, praecoquo, recoctus, siraeus, subcrudus … pripresen … prisirov … napol prel ali kuhan; kuham, kuhano vino, mošt, voda, varim, sočivo … koi se rado kuha), J (s. v.  abrotonites, anthepsa, braxo, carenaria … posuda vu kojoj se slatki mošt … mlado vino kuha, carenarius, carenum … kuhani mošt slatki, coctito … sevdil … vseštat kuham, coctus, coquinaria … znańe kuhati … kuharia … sokačia, coquo), P (s. v.  caro elixa 127, forum carnarium … mesni terg kade se meso kuhano … pečeno ali sirovo prodava 57, laganum … rezanci … i kajgod je od testa pšeničnoga boļega kakti kerpice … žličńaki … kuhani … frigani … praženi 134), X (s. v.  coctus, coquo). Jedno steblo [dervorez] poseče, v ogeń hiti, sebe topi i pri ńem kuha. Matak I, 408. Najboļšu hranu … juha iz telečjih i kozjih nog kuhańa … zavdaje. Živinvrač 193. Gde se piva kuha, naj se slad načińa. Danica (1840) 34. Kuhamo sarmu, klobase i kuhanu repu. Krl 31. fig. Lucko zdravje vu ńe [pačke] zlatenicu kuha. Zagr I, 505.
b. bariti, variti. Neka k obedu … ovce peku ter kuhaju. Magd 86. V zime pak na mesto friškoga sada kuhańe jabuke, kruške i slive budu valale. Lal vrač 68. Mora se mala šaka suheh černeh jagod (Heidelbeeren) na vodi kuhati. Živinvrač 148.
2. mučiti kuhanjem. Majuš 6. S. Januš vu olje kuhan. Kraj (37). Za tovaruše … budete imali … vrage koi vas budu … kuhali. Fuč 113.
3. isparavati. Zemja svoje slape spušča proti nebu vu zrak, kotere sunce kuha. Šim prod 391.
4. probavljati. Pripeti se … da … jedna krava kuhańe v terbuhu trave … za sobu ostavi. Habd ad 827. Želudec sam se oglasi kada jestvińe bude mogel kuhati i prebavļati. Lal vrač 112. Da [želudec] boļe kuha, pridam jeden mecel ovakvoga zafriga. Brez mat 17.
5. proizvoditi. B solenčica … koi sol kuha), J (s. v.  salinator … solar … ki sol napravļa … kuha … ali kopa).
6. fig.
a. smišljati, snovati. Ki se goder v Boga ufa, ne boi se kaj svet kuha. Mal kal 81.
b. vršiti radnju u vezi s imenicom koja je objekt: misliti, zavidjeti itd. Žalostne misli v svoje nenavidne glave kuha. Habd ad 683. Otajnost ku v srdcu je kuhal prestrašnu za pokrit vzel vere pogibeļ ondašnu. Henr 199. Ako mi na vsaku reč i kuliko bodeču … serdu kuhamo, fantļivost pripravjamo … je li ovo ļubav? Krist blag II, 124.
c. pripremati boj, bitku, rat. B (s. v.   kuhati).
7. izr. ~ vu sebe biti uzbuđen, uzrujavati se. Mogu da se nikomu ne podlažu gda pak ne mogu da … dobre reči daju, kuhajuči podpunoma vu sebe. Habd ad 915; nit kuhan nit pečen neodređen. Nit jesu kuhani nit pečeni, nit kerščeniki pravi nit krivoverci. Mulih prod 252; peči ali kuhati (koga) iskušavati (koga).Al ga pečeš ali kuhaš, nikaj dobra ne izkuhaš. Kal-b (1810) 48.
II. refl. ~ se
1. kuhati se.
a. Kochen v. n. kuhati se, variti se, cmariti se. Krist anh 116. Se se dimi, damfa, kuha, teče Kupa masna. Krl 64.
b. Da bi duša telo zvala na pokoru … kuhalo se ne bi vu žveplu i oļu. Noč viğ 50.
2. fig. snažno se razvijati (o osjećajima)usp. ~ I. 2. b. Naj vsaki vu svoje serce vleze ter naj dobro razmisli kaj se vu nem kuha i zaderžava. Zagr I, 129. Je li vsa ova nesu očivesta znameńa odurjavańa koja se vu serdcu ovakveh kuhaju. Krist blag II, 122.

m kukolj. [Pšenicu] lepo čisto posejati, tak kuheļa niti drača ne bi bilo. Kal-b (1806) 39.

n (sg. NA kuhilo, G -a, I -om) etim. v. kuhati.
1. kuhano jelo; varivo. Za kakvem od poverteļa kuhilom daj im za jednu vuru gustoga z meļum zobenum pomešanoga napoja. Danica (1838) 30.
2. isto što kuhańe 1. a. Poleg svojega kuhila vsigde je na svadbah bila. Domj ker 4.

f (sg. A kuhinu, -o, L -i; du. A -i) etim. v. kuhati; isto što kuhińa 1. Ta Geļanica [je] nekako v ńe kuhino bila od nekog vlezla. VZA 13, 13. Jaz sem vu Štefinčih dvej kuhini zezidal. VDA 8, 189. Ignatiuš iz gluboke poniznosti najzaverženeše posle vu kuhini … ne se sramuval opravļati. Gašp III, 306.

adj. (sg. NA m. kuhinski, NA n. -o, N f. -a, G m. oga, f. -e, D m. -om, A n. -o, f. -u, I f. -om, pl. N m. -i, NA f. -e, G -eh, I -emi) etim. v. kuhati.
1. koji se odnosi na kuhina; kuhinjski; usp. kuhinski, kuhjinski, kulinski, sokački 2. H (s. v.  klešče kuhinske, lopata kuhinska, nož kuhinski), B (s. v.  caucon, coquinarius, culinor, pruniceps; klešče, kuhinski nož, posuda), J (s. v.  abacus, sublingo), P (s. v.  vas coquinarium, 946). I mužače i kuhinske vtepene dekle skazati se znaju. Habd ad 614. Vu hiže … jeden ormar stari kuhinski. Beh 25. Kuhinsko posudje: kotel … lonec. Im var 22.
2. isto što kuharski. Kak berže počel je rimski Apricijuš kuhinske škole zidati, taki su sokači, kuharice i goščeńa na svet došli. Škv hasn 308.
3. u svezi kuhinske rogļe v. rogļe.

f (sg. N kuhińa, G -e, A -u, L -i, -e, I -um, pl. NA -e, G kuhiń, L -ah) etim. v. kuhati.
1. kuhinja; usp. kuhina, kuhńa, sokačnica. H (s. v.   kuńa),  B (s. v.  colina, coquina, urnarium; drač trava 4, sokačnica), J (s. v.  culina, magirus, olus), X (s. v.  coquo, culina). Poglej … pripravļa li dosta kuhińa. Magd 84. On napravi trštvo z mene … vu kuhini me prodava. Popevke 209. Na poļu kunu muži, na vodi ladvari … vu kuhińah službenice, vu štalah slugi. Krist blag II, 52.
2. u svezi občinska ~ isto što krčma 1; (v. i kujna). B (s. v.   popina).

adj. (sg. N m. kuhinski, f. -a, pl. N m. -i, I -emi) etim. v. kuhati; isto što kuhinski 1. J (s. v.  culinarius, focaria, lixa). Sirkovica … zagńete vu sebe dete … pako je zakopa za kuhińskemi vrati. Starine 25, 27. Ternaci, kuhiński verti, cepilńaki (naslov).Danica (1840) 28.