Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. isto što lagek 1. Put vu nebo je put lahkek, kratek, berz. Švag I, 230.

adv. (lahko, lëhko; komp. lagļe, lagle 8, lagše).
1. isto što lehko 1. B (s. v.  aenigma … govoreńe potajno ili zakrito koje se lëhko nemre razmeti i taki pogoniti, allego, cesticillus, parabilis, promptus, talentum;  lagahno s uputom na lahko), J (s. v.   leviter),  P (s. v.  ancus 76, calami crena 346, equus desultorius 445, judex pedaneus … sudec lagodni ili lahko vgodni … koi lahko drugoga sudca dopitańu pristaje 261, masopleoria … prostorje meğ rebrom i rebrom za lagļe oddihavańe 106, vestis acupictae meander … zavoj ali zapletek na haļi našiti kojega nit pričetek … nit konca ni lahko moguče znajti 154). Lagļe [oni teškoču] preterpe znajuči ona prišestna ńim povedana biti. Vram post A, 128 a. Druge ne mogel zmisliti, nego ovu … ka se lahko prebaviti more. Habd ad 828. Ti … računaj kak se tebe lagļe vidi. Šil 22. Samo toga [nisem čul] … da se do gač … bi sleči moral; medtemtoga i ovo se lahko včiniti more. Brez mat 21.
2. isto što lehko 2. Igral [je on] v citaru, ter berže i lagle je ńemu bilo. Vram post A, 69 a. Ako to sada vučiniš, oh kak si lahko budeš čutil na sudńi dan. Fuč 130. Ak' je hladno … se napijem, je mi lagše. Kal-b (1809) 44. Tu ti je pokojni Hudmanič, Bog mu daj duši lahko, potkoval jednu babicu. Matoš vid 55.
3. bez teškoće. Petļarski su penezi, ktere ti lahko zakopane ali zabertvene čuvaš. Habd ad 478.
4. polagano; usp. lagahno. Keh (šmerkeļ) lahko [końu] iz nosa curi. Živinvrač 68.
5. u svezi lahko li lako je moguće. Ako li ponuğenje bude i toga i takvoga imienja sinove i kčere nešte k sebe odkupiti, ili bi ga lahko li što su kruto vbogi ne mogli odkupiti … mogu zopet v to imienje vlesti. Perg 63.

f (sg. N lahkoča, GL -e, I -om Zrinski 249, -u Nov horv 423 a)lakoća.
1. isto što lehkoča 1. J (s. v.   levitas).  Od potreboče i lahkoče zveršeńa naložene na spovedi pokore. Mulih prod X
2. 
a. isto što lehkoča 2. Mati miloserdnosti i lahkoče … ne ostavi me. Zrin tov 185.
b. lagoda, ugodnost. Iz neznanosti kotrigov vere dohadja lahkoča i sloboščina grehšnoga i razvuzdanoga živleńa. Mulih prod 208.
3. pokretljivost, okretnost, spretnost. Čarnu glavu [Julianka] sabļom na tlah mu je odbila, čudnom pak lahkočom na końa skočila. Zrinski 249. Ispeļavali su [Spahi] različna uvižbavańa z velikom lahkoču i vernostju med navadnum … bojnum vikum. Nov horv 423 a.

f obilnost; jeftinoća. P (s. v.  annonae laxitas, vnožina hrane; lahka, dobra cena hrane, lahkočja hrane 124).

adv. brzo; brzim, trčećim korakom. J (s. v.   tolutim).

adj. koji se lako prenosi, prenosljiv. J (s. v.   portatilis).

m koji obavlja veliku nuždu u gaće. B (s. v.  foriolus … v hlače serec … koi se v hlače posira … lahkoserec … kot mala detca).

f (sg. G lahkote, L -e Gašp IV, 856, -u Zrinski 73, I -um, pl. A -e).
1. isto što lehkoča 1. Nigdar ne pritiska k sescem materinem … nego je oni sami vu … otajnom mestu čudnum lahkotum nahajaju. Habd ad 119.
2. 
a. isto što lehkoča 2. Prez tvoje nadehe nikaj ni v človeke, prez tvoje lahkote ni vu nas dobrote. Ščerb 43.
b. isto što lahkoča 2 b. Z sigetcke morie barž se spozabismo, u lahkotu perje iz ruke spustismo. Zrinski 73.

adj. (sg. I f. lahkotnum) bezbrižan, vedar. Posede si [on] … lahkotnum pristojnostjum na klup obtuženikov. Nov horv 405 a.

f (sg. I lahkoticum) bot. modra kopriva, srčano zelje,Ballota nigra. Potlam deni nuter zaparu iz mošta z cvetem bezgovem ali lahkoticum. Danica (1837) 38.