|
lažlivo
|
adv. usp. lažļivo.
1. neistinito, lažno. J (s. v. calumnia … lažlivo i krivo suprot komu govoreńe ali potvoreńe, fabulose). Ļuctvo štima da [katar] persa čisti, kaj je vendar lažlivo i ne istina. Lal vrač 136. Lažlivo velimo da ļubimo Boga. Krist blag II, 120.
2. neiskreno; licemjerno. B (s. v. assentor … lažlivo i na izliku hvalim koga radi zadobleńa časti), J (s. v. adulanter … prilizno … licomirno … lažlivo, dolose … prevarno … z prevarom … vkanļivo … lažlivo … čelarno … potmajno … himbeno). Primuša [sudec] ovem ali spodobnem načinom nagovarjati lažlivo začne. Gašp II, 736.
3. neprirodno, umjetno. X (s. v. fucus). |
|
lažļiv
|
adj. (sg. N m. lažļiv, n. -o, f. -a, G -ega, D m. -omu, A m. lažļiv, -i, f. -u, I m. n. -em, pl. N m. -i, f. -e, G m. f. -eh, A n. -a, f. -e, I m. f. -emi; superl. sg. N m. najlažļivejši).
1. isto što lažliv 1. J (s. v. simulatrix … skazlivka … licomerka … lisica … lažļiva prilizavka … obraza premeńavka). Budi kakov goder … priprost človek, ki pripoveda, ali i dete lažļivo. Habd ad 1000. Ova z lažļivemi vusti vrag zgovorivši, pri svetem ostane Ivanu. Gašp I, 593. Koi skupspravļa bogatstvo z lažļivem jezikom, je čalaren i nezdušen. Krist žit I, 312.
2. isto što lažliv 2. H (s. v. lažļive ništar vredne reči), B (s. v. falsus … neistinit … neistinski … kriv … nepravden … falšļiv … lažļiv, mendax, proficiscor 2. … od lažļivoga početka izhaja halabuka; kriv 2, lažļiv). Meni se čini da ja ne budem lažļiv prorok. Brez al 19. Naj ne prisvaja z tatbenem načinom ali lažļivem svedočanstvom ludckoga. Matak I, 513. Gorele so ženine oči nad njim … Nestalo je lažljivega veselja ko sna. Kov tisk 96.
3. isto što lažliv 3. B (s. v. claudico, confictus). Sveti Bruno … je k mestu ov nevoļni lažļivi svet … ostavil. Habd ad 280. Moral bi vas popeļati na Kalvariu … da bi vas primorali na spoznańe, odurjavańe vaše krive i lažļive ļubavi. Matak I, 408. Izraelci nesu kazali onu lažļivu vojničku serditost koja zakriva pogibel. Danica (1840) 70. fig. Led je kerhek, tenek i lažļiv. Habd zerc 292.
4. isto što lažliv 4. Lažļivi penezi nimaju vrednost ni precembu. Matak I, 455. Mogel [sem] pod lažļivemi ustači slugi ńihovomu biti nepoznan. Brez diog 146.
5. u svezi lažļiva farba s. v. farba 2, lažļive kose isto što lasi pristavļeni s. v. las. B (s. v. lasi 2). |
|
lažļivec
|
|
|
lažļivka
|
f (pl. N lažļivke) isto što lažlivica. Jesu li zaradi jedne lisice vse druge lažļivke? Danica (1842) 107. |
|
lažļivo
|
adv.
1. isto što lažlivo 1. H (s. v. ), B (s. v. mendaciter, sexus … spol … muški spol … ženski spol … lažļivo se za ženu van dati, sycophantiose; hvalim se 5, lažļivo). Vsako zlo ktero se proti bližńemu lažļivo zglasi, taki nenavidniki … veruju. Habd ad 682. Čujte Božanske grozńe i dobro pazete ńe i potlam recete mi da lažļivo govorim. Matak II, 116.
2. isto što lažlivo 2. Komu dužni jeste … ni potrebno obhajati lažļivo i zkazlivo, činiti se siromaškoga … da tak odpusti koju stran duga. Matak II, 209. |
|
lažļivost
|
f sklonost laganju, lažljivost. Ńihovu lažljivost vam … pred oči postavim. Matak II, 443. Zbog toga odverzite lažļivost. Ev 167. |
|
lažonosec
|
m onaj koji raznosi laži. B (s. v. gestor 2). |
|
lažospravec
|
|
|
le
|
adv. usp. lebud2, lebudi, lekmestu, lepra.
1. samo. Tristi tokajer … je dober ino fin, le ga skusite. Brez mat 71.
2. pak, pako. Ako se gorńi zub [pri korenu niše, morati je] odzgor dole, ako le doļni, zdola gore pritiskajuč meso otečeno z perstom gladiti. St kol (1866) 140.
3. u svezi ~ vezdaj isto što lekmestu. Le vezdaj hočem rihtaru glavo odseči. VZA 13, 63. |
|
leb
|
m (pl. G lebov) isto što hleb 2. V dolu leži, ko na stolu, hiļada zlate lebov kruha. Kov tisk 15. |
